VAM PRIMANJKUJE OBRATNIH SREDSTEV ZA FINANCIRANJE NEMOTENEGA POSLOVANJA? KREDITI IN POSOJILA TER POS

VAM PRIMANJKUJE OBRATNIH SREDSTEV ZA FINANCIRANJE NEMOTENEGA POSLOVANJA? KREDITI IN POSOJILA TER POSOJA DENARJA ZA MIKRO TER MALA PODJETJA, KI NE DOBIJO NA BANKI KREDITA.

ZNESKI SO MOGOČI OD 1.000 DO 30.000 EUR Z ZAVAROVANJEM V OBLIKI PREMIČNINE ALI NEPREMIČNINE.

VEČ INFO NA POSODIMDENARTAKOJ@GMAIL.COM

Iščete dodatne vire financiranja za globalno rast vašega podjetja?

Iščete dodatne vire financiranja za globalno rast vašega podjetja? Vključite se v intenziven program za pripravo podjetja na investicijo tveganega kapitala v zgodnji fazi rasti, ki bo 10. - 11.4.2014 v Ljubljani, Tehnološki park Ljubljana.

Go:Global program usposabljanja za investicijo, ki ga organiziramo partnerji nacionalne Iniciative Start:up Slovenija in ponudniki tveganega kapitala, je subvencioniran intenziven dvodnevni program, za pripravo podjetja na investicijo, tako z vidika strategije, priprave investicijske dokumentacije, poznavanja pogojev investicije, kot tudi z vidika možnosti predstavitve pred domačimi in tujimi investitorji. Program je namenjen podjetjem v zgodnji fazi rasti (in ne v semenski fazi), saj je prilagojen za pridobitev investicije s strani skladov tveganega kapitala. Tako se programa lahko udeležijo podjetniki z že ustanovljenim podjetjem, ki ima zaposleno ekipo in že ustvarja prihodke(od 200.000 EUR letno naprej) in išče kapital za hitro rast. V okviru programa bodo udeleženci imeli priložnost, da v sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki poglobijo znanje s področja financiranja, pripravijo dokumentacijo za investicijo in se usposobijo za učinkovito predstavitev poslovne ideje pred investitorji.PROGRAM JE NAMENJEN PODJETNIKOM, KI HOČEJO:

pridobiti podroben vpogled v vire financiranja podjetij,
ugotoviti kateri viri investicij in financiranja so primerni za njihovo podjetje,
spoznati delovanje in miselnost investitorja tveganega kapitala,
izpopolniti dokumentacijo za pridobitev investicije,
obvladati veščine predstavitve poslovne ideje pred investitorji,
sodelovati z izbranimi strokovnjaki pri pripravi dokumentacije za pridobitev financiranja in pri pripravi nastopa pred potencialnimi investitorji,
vzpostaviti nova poznanstva in se družiti z uspešnimi podjetniki.

CILJI IZOBRAŽEVANJA IN POGOJI SODELOVANJA:

pregled primernih in razpoložljivih virov financiranja,
zahteve in pričakovanja potencialnih investitorjev,
dokumentacija, ki jo mora imeti podjetnik pripraviti za potencialnega investitorja,
usklajevanje osnovnih pogojev investicije in priprava investicijske pogodbe,
veščine za uspešno predstavitev poslovne ideje pred potencialnimi investitorji.

V program se lahko prijavijo predstavniki podjetij, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

Podjetje ima 200.000 EUR ali več prihodkov
Podjetje je staro eno leto ali več in ima izdelan produkt
Podjetje je v fazi hitre ekspanzije na tuje trge
Podjetje ima ekipo, ki je polno zaposlena v podjetju
Podjetniki se bodo v celoti udeležili programa

Podrobni program - Viri financiranja in osnove tveganega kapitala

četrtek, 10. april 2014

Pogled podjetnika – iščem financiranje / investicijo

14:00 – 14:10

Predstavitev programa Go:Global Slovenia

Vera Nunić,

vodja programa Go:Global

14:10 – 15:00

Predstavitev udeležencev in zastavljeni cilji izobraževanja s strani udeležencev

15:00 – 16:00

Pregled različnih virov financiranja podjetja

Blaž Kos,

Start:up Geek House

16:00 - 17:00

Pot do investicije – od prvega kontakta do podpisa pogodbe

Aleš Pustovrh,

COINVEST

Pogled investitorja – iščem dobro poslovno idejo / podjetje

17:00 – 18:00

Dokumentacija, ki jo pričakuje investitor

Tatjana Zabasu,

RSG Capital

18:00 – 19:00

Predstavitev pred investitorji in komunikacija z investitorjem

Aleš Špetič,

ustanovitelj podjetja Zemanta

Konkretna priprava na investicijo

petek, 11. april 2014

Priprava investicijske dokumentacije – mentoriranje

14:00 – 16:00

Pregled poslovne ideje, strategije in ideje za nadaljnji razvoj

Kristjan Pečanac,

HEKOVNIK

16:00 - 17:00

Pogajanja in usklajevanje osnovnih pogojev investicije (term sheet)

Marko Ketler, LL.M. (LSE) ODI o.p.d.o.o.

Osebno mentoriranje

17:00 – 19:00

Osebno delo s podjetniki in svetovanje

Aleš Špetič,

ustanovitelj podjetja Zemanta

Kristjan Pečanac,

HEKOVNIK

Tatjana Zabasu,

RSG Capital

Aleš Pustovrh,

COINVEST

Število mest v programu je za zagotovitev visoke ravni kvalitete omejeno na največ 10 udeležencev oziroma podjetij. Prijave sprejemamo do vključno 20.3.2014!Udeleženci bodo izbrani na osnovi predstavitve podjetniške ideje, ki jo bo komisija za izbor ocenila perspektivno za pridobitev investicije. Komisijo sestavljajo mentorji, ki bodo sodelovali v programu. Podjetniki bodo z vključitvijo v program, ki ga sofinancira transnacionalni projekt ACCELMED, in je za podjetnike tako brezplačen, pridobili teoretično vedenje o virih financiranja podjetij ter praktična priporočila za pripravo na investicijo, ter izpopolnili in nadgradili veščine predstavitve poslovne ideje pred potencialnim investitorjem z izpopolnjeno investicijsko dokumentacijo. Dodatne informacije: V kolikor imate vprašanja oz. želite dodatna pojasnila o vsebini programa, prijavi in pogojih sodelovanja, jih naslovite na: Kristino Ober, tel. 01 620 34 05 ali Vero Nunič, tel. 01 620 34 07.

Kakšne so težave slovenskih podjetnikov pri iskanju denarja?

Avtor: David Kos

Podjetniki še ne občutijo izboljšanega dostopa malega gospodarstva do finančnih virov. Največje ovire jim predstavljajo bančne garancije in zapleteni postopki, zato računajo na pomoč države.

V anketi Gospodarske zbornice Slovenije so podjetniki dejali, da je odziv bank in inštitucij sicer nekoliko boljši kot v preteklosti.

Izdatno dokapitalizirane slovenske banke imajo nalogo, da denar prenesejo v gospodarstvo, ki nato ustvarja gospodarsko rast. A problem financiranja v malem gospodarstvu je še vedno izjemno velik, se je strinjalo prek 160 gospodarstvenikov včerajšnjega Vrha malega gospodarstva. V anketi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so podjetniki dejali, da je odziv bank in inštitucij sicer boljši kot v preteklosti. Izboljšanja pa ni čutiti enakomerno po državi. Nekoliko boljše razmere so v podjetniških središčih in na tistih območjih, ki jih je kriza manj prizadela. Težave še vedno nastajajo v dolžini odziva, saj so postopki kreditiranja predolgi in prezapleteni. Postopki od malega podjetnika zahtevajo preveč časa in naporov s prijavo na razpis in obveznostim, ki izhajajo iz njih. Vrh malega gospodarstva je malim podjetnikom postregel s priložnostmi pri iskanju finančnih virov, ki se jim v tem trenutku ponujajo. Tako z viri financiranja kot načinom financiranja. Udeležence vrha smo vprašali, kako se spopadajo z iskanjem finančnih virov.

Ceneje do novega doma

www.abc-nepremicnine.si/LastMinute

Lastnikom se mudi s prodajo, vam pa se odpira odlična priložnost. Klik!

Igor Gregorčič iz podjetja Ars Incolendi, ki se ukvarja z inženiringom pri pripravi projektov in izvedbo hiš in stanovanj na ključ, glavni problem vidi v bančnih garancijah malim podjetjem. "Mala podjetja za najem posojil, povratnih ali nepovratnih sredstev, ne morejo unovčevati velikih garancij, saj nimajo toliko premoženja. Govorimo o zneskih okoli 30 tisoč evrov. Država bi morala malim podjetnikom nuditi več podpore."

Viljenka Godina iz podjetja Ekonomski inštitut Maribor, ki izvaja podjetniško svetovanje in usposabljanje na področjih generalnega menedžmenta, trženja, strateškega in poslovnega načrtovanja ter sodeluje pri grozdenju podjetij in internacionalizaciji, ima veliko izkušenj z malimi podjetji. "Ne glede na to, kaj se govori, kredita pri bankah praviloma ne dobiš, razen v izjemnih primerih. Če ima podjetje na banki vezano 100 tisoč evrov, lahko dobi 80 tisoč evrov kredita. Velik problem so tudi garancije za izvedbo posla. Banke se obnašajo zelo nekooperativno. Bistveno boljše, kljub zahtevnim postopkom, je sodelovanje s Slovenskim podjetniškim skladom. Pogoji razpisov na državni ravni se nenehno spreminjajo, podjetniki pa tako ne vedo, kaj jih čaka. Vsak razpis se bere kot nekaj novega, kar za podjetja predstavlja problem. Podjetniški projekti se namreč razvijajo mesece in ne takrat, ko je razpis objavljen. Velik del razpoložljivih sredstev podjetjem sicer predstavljajo tudi strukturni skladi, iz katerih pa smo v Sloveniji doktorirali."

Bojan Železnik iz podjetja KGL Litija s 85 zaposlenimi, ki se ukvarja s proizvodnjo in obdelavo kovinskih izdelkov za avtomobilsko industrijo, težav s financiranjem trenutno ne občuti. "Denarja na trgu je danes dovolj, a manjša podjetja kljub temu z bančnimi garancijami težko sledijo večjim projektom. Ministrstvo ima v svoji strategiji subvencioniranje obrestnih mer, ne pa nepovratnih sredstev, ki so nam v preteklosti ogromno pomenila. Pri veliki količini poceni denarja nam subvencionirane obresti ne pomenijo veliko. Ker imamo trenutno pridobljenih kar veliko poslov, nam včeraj predstavljeni ukrepi gospodarskega ministrstva ne pomenijo kaj dosti."

Karin Žvokelj Jazbinšek iz svetovalnega podjetja MK Projekt, ki pokriva področje investicijskega planiranja in analiziranja ter zagotavljanja nepovratnih virov financiranja, ključen problem na ravni podjetja vidi v neinovativnih projektih, ki bi ustrezali javnemu razpisu. Drugi problem tiči v zapiranju finančne konstrukcije podjetja. "Podjetja pogosto nepovratna sredstva vidijo kot rešilno bilko za nek projekt. A to ni tako. Najprej morajo podjetja imeti na voljo dovolj denarja, šele potem lahko kandidirajo za nepovratna sredstva. Nanje pa je treba čakati kar dolgo," pravi Žvokelj Jazbinškova. Tretji problem povezuje z birokratskimi ovirami. "Ministrstvo sicer teži k poenostavitvam, a se jih velikokrat ne drži. Dodatna navodila in spreminjanje navodil otežujejo izvajanje projektov. To za mala podjetja predstavlja ogromen problem. Namesto da bi se ukvarjala s projektom, se ukvarjajo s pripravo poročila," pravi. Banke sicer v zadnjem času podjetnikom ponujajo več posojil, a stanje zaradi prevelikih zahtevanih garancij in osebnih poroštev še zdaleč ni rožnato, sklene Žvokelj Jazbinškova.

Marjana Plukavec iz največjega slovenskega prevajalskega podjetja Iolar, ki strankam zagotavlja storitve prevajanja zahtevne dokumentacije in lokalizacijo programske opreme v jezike jugovzhodne Evrope, težav z iskanjem svežega denarja nima, saj ga ne potrebuje. "Vedno iščemo nove priložnosti, poslovanje pa vse bolj usmerjamo zunaj Slovenije. Razmišljamo tudi o razvoju novih produktov. V tem primeru bomo tudi mi morali poiskati finančne vire."

Mateja Rudolf iz svetovalne družbe za pridobivanje nepovratnih sredstev RR & CO, ki se že 15 let ukvarja z raziskovalno-razvojnimi projekti na mednarodnem področju, pri financiranju malih podjetnikov opaža več težav. "Mikro podjetniki za najem posojil nimajo ustreznih zavarovanj. Če za posojilo podjetju ne zastavijo lastne hiše, posojila ne dobijo. Takšna so namreč pravila bank in od tega ne odstopajo. Svetlo izjemo je zdaj naredila SID banka, ki za zavarovanje posojil sprejme blagovno znamko podjetja, za kolikor je ocenjena v bilancah. Gre za odlično potezo in lahko rečem, da znajo poslušati podjetnike. Druge banke imajo bistveno previsoke obrestne mere za posojila, glede na to, pa kakšni obrestni meri se same zadolžujejo. To je grdo," je zgrožena Rudolfova. Probleme podjetnikov opaža tudi pri pripravi poslovnega načrta. Ko se ti obrnejo na profesionalce, pa se jim zdi storitev predraga. Pridobitev evropskih sredstev pa je odvisna od podjetnikove projektne ideje. Prejšnji teden je podjetje z našo pomočjo prejelo 50 tisoč evrov nepovratnega denarja.

Kako do finančnih virov iz evropskih skladov za razvoj poslovanja? 1. Vsebina V zadnjem obdobju se vse več govori o financiranju podjetij z evropskimi sredstvi. V dnevnem tisku lahko zasledimo podatke, da je črpanje slabo, da nimamo dovolj dobrih projektov ter da moramo del sredstev vračati. Na drugi strani pa imamo gospodarske subjekte, ki želijo priti do razvojnih sredstev, a je to zelo težko. Praksa v zadnjem obdobju kaže, da se izkoriščenost razpisanih sredstev povečuje, prav tako pa je niz uspešno izvedenih projektov, ki so bili sofinancirani iz evropskih skladov. Vsekakor pa sofinanciranje projektov s strani evropske unije predstavlja vzvod za doseganje razvojnih ciljev unije, ki so bili zastavljeni z Lizbonsko strategijo. Ti cilji so: Cilj 1 - Kovergenca - zmanjšanje razlik med regijami Cilj 2 - Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje Cilj 3 - Evropsko teritorialno sodelovanje Financiranje poteka preko programov evropske unije in preko skladov kohezijske politike. Skladi kohezijske politike so inštrumenti, preko katerih se zagotovi financiranje projektov. Ti skladi so: - Kohezijski sklad - Strukturna sklada o Evropski sklad za regionalni razvoj o Evropski socialni sklad Projekti so lahko financirani s centraliziranimi ali decentraliziranimi viri. Za prijavitelja to pomeni, da se na razpis mora prijaviti na evropski organ neposredno (centralizirani), ali pa se lahko prijavi v Sloveniji (decentralizirani). Vsekakor je enostavnejši in hitrejši postopek prijave projekta v Sloveniji neposredno. 2. Viri financiranja v Sloveniji Decentralizirano sofinanciranje se v Sloveniji izvaja s pomočjo operativnih programov, ki določajo razvojne prioritete in prednostne usmeritve. Centralni organ izvajanja kohezijske politike v Sloveniji je Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) kot organ upravljanja. Posredniška telesa (ministrstva) zagotavljajo sredstva za sofinanciranje programov, ki sodijo v njihov resor. Agenti pa so tiste izvajalske inštitucije, ki skrbijo za izvedbo sofinanciranja. Za samega prijavitelja je najpomembneje poznati, kdo so agenti, ki pokrivajo določena področja ter objavljajo razpise (inštrumente), preko katerih se ta sredstva razdelijo. Takšni agenti so Slovenski podjetniški sklad, Slovenski regionalno razvojni sklad, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Eko sklad in podobni. 3. Kaj se financira Sredstva, ki se dodelijo upravičencu so strogo namenska. Niti evro sredstev se ne dodeljuje nenamensko ter je potrebno dokazati upravičeno porabo. Financira se razvojne projekte, ki prispevajo doseganju ciljev EU ter so skladni z operativnim programom, ki je osnova za objavo razpisa. Sofinanciranje poteka preko subvencij (nepovratnih sredstev), kjer upravičenec dobi povrnjen del vloženih sredstev ali pa preko dodeljevanja ugodnih kreditov, ki imajo subvencionirano (nižjo) obrestno mero in garancijo. V samem razpisu je vedno navedeno, kateri so upravičeni stroški, ki se sofinancirajo. Praviloma niso upravičeni stroški DDV, pogodbene kazni, nadomeščanje obstoječih kreditov in podobno. Za vsako prijavo je potrebno pripraviti projektno dokumentacijo, ki opredeli stroške, ki so predmet sofinanciranja. Glede na obseg in delež sofinanciranja je ta dokumentacija različno obsežna in zahtevna. Za manjše projekte je dovolj prijavni list z opisom projekta ter načrtovanega učinka, pri večjih pa je dokumentacija bistveno bolj zahtevna in vsebuje niz prilog (npr. gradbeno dovoljenje). 4. Kdo lahko kandidira Vsak razpis je namenjen določenemu krogu potencialnih prijaviteljev. V samem tekstu je tako navedeno, kdo lahko kandidira in pod kakšnimi pogoji. Tako lahko kandidirajo fizične osebe, mikro, mala, srednja ali velika podjetja, javni ali zasebni zavodi, društva, klubi, lokalne skupnosti in podobno. Pogosto je navedena tudi ciljna populacija prijaviteljev z omejevalnimi kriteriji kot npr. mikro podjetje, ustanovljeno največ pred 18 meseci ali ne morejo kandidirati podjetja iz dejavnosti avtoprevozništva in podobno. Izločevalni kriteriji so zelo jasno definirani in jih je potrebno upoštevati. Vloga se namreč najprej preveri glede popolnosti, nato pa se preveri, če izpolnjuje vstopne pogoje oz. ne izpolnjuje izločilnih. Vloga, ki ne ustreza je izločena in nima možnosti za uspeh. 5. Priprava vloge Priprava vloge je lahko zelo enostavna ali pa zelo zahtevna, odvisno od pogojev razpisa. Vsekakor je potrebno natančno prebrati razpis in razumeti vsebino. Napačno razumevanje lahko privede do velike količine vloženega dela in upanja na uspeh, ki pa ni realno. Vlogo lahko pripravi prijavitelj sam ali pa to zaupa strokovnjaku. Zunanji strokovnjak sam ne more pripraviti vloge, prijavitelj mora sodelovati, saj sam prevzema obveznost izpolnitve zapisanega v vlogi. Po dosedanjih izkušnjah razpisovalci ob objavi razpisa tudi objavijo kontaktne podatke za vsa pojasnila, kjer usposobljeni svetovalci odgovorijo na vsa morebitna vprašanja. 6. Načela evropskega financiranja Državne pomoči sodijo pod skupna evropska pravila za dodeljevanje tovrstnih pomoči. Zato velja nekaj načel, ki so praviloma del vsakega razpisa: - Načelo nujnosti Državna pomoč mora biti nujno potrebna in je nihče ne more koristiti za nazaj. Investicija, ki se že izvaja in je že začeta, ne more biti podprta in sofinancirana. - Upravičeni stroški Prijavitelj včasih ne upošteva upravičenih stroškov kot strogo pravilo. Upravičen strošek je natančno definiran in vsi ostali stroški, ki bi jih podjetnik želel uveljavljati v kasnejših fazah realizacije in niso predstavljeni v vlogi, so neupravičeni stroški. - Državne pomoči morajo zagotavljati širše učinke Z državnimi pomočmi morajo biti ustvarjeni tudi širši gospodarski učinki kot so večja povprečna dodana vrednost na zaposlenega in nova delovna mesta. - Odobritev državne pomoči še ne pomeni izplačila državne pomoči Sama odobritev državne pomoči zaradi zadostnega števila pridobljenih točk iz razpisanih kriterijev še ne pomeni tudi dejanske realizacije (izplačila) državne pomoči, pa naj bo to v obliki kredita, garancije ali sofinanciranja. V primeru sofinanciranja s subvencijo mora upravičenec po izdanem sklepu izvesti investicijo v pogodbeno določenih rokih, poravnati vse račune in po zaključku investicije vložiti zahtevek za sofinanciranje s priloženi dokazili o izvedenih plačilih. Do izplačila pride šele po uspešno opravljeni administrativni kontroli in kontroli investicije na terenu. - Obljubljeno je potrebno izpolniti S pridobitvijo državne pomoči se zadeva za podjetnika ni zaključila. Upravičenec se je namreč zavezal, da bo obljubljene učinke tudi dosegel. Letno se spremlja doseganje učinkov upravičencev in po treh letih od zaključka investicije se ponovno izvede celovito oceno učinkov, ki se jo primerja z napovedjo učinkov investicije ob prijavi. Če podjetje ne dosega obljubljenih učinkov, se lahko izvede določene ukrepe. Najostrejši ukrep je tudi vračilo državne pomoči. - Obveščanje in informiranje javnosti Podjetniki morajo upoštevati zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, kakor to ureja Uredba Sveta (ES) št. 1828/2006 (Uradni list EU L št. 371, 27.12.2006) in določa posamezni javni razpis. Celotna investicija mora biti ustrezno označena (nalepke, table). - Kontrola na terenu Še pred izplačilom subvencije se opravi kontrolo na terenu. To pomeni, da podjetje obišče svetovalec in preveri investicijo z vso ustrezno dokumentacijo. Tudi v nadaljnjih fazah lahko podjetje obiščejo kontrolorji ostalih institucij povezanih s koriščenjem evropskih sredstev (npr. predstavniki ministrstev, Računskega sodišča, Evropske komisije). - Hramba dokumentacije in dostopnost Podjetje mora vse dokumente, ki so povezani s podprto investicijo ustrezno arhivirati. Glede na določila posameznega razpisa se mora s strani podjetja tudi zagotoviti dostop do celotne dokumentacije v zvezi z investicijo vsem potencialnim institucijam, ki so vključene v kontrolo uporabe EU sredstev (predstavniki ministrstev, računskega sodišča, Evropske komisije). - Ločeno stroškovno mesto Podjetje mora za podprto investicijo voditi ločeno računovodsko spremljanje in evidentiranje poslovnih dogodkov. Namen takšnega ločevanja je boljši pregled evidenc vseh stroškov povezanih z operacijo. - Resničnost podatkov Vse informacije, navedene v prijavi na javni razpis, morajo biti resnične, popolne in ustrezati dejanskemu stanju. Tudi vsaka kopija priloženega dokumenta mora biti resnična kopija originalnega dokumenta. Vsako navajanje neresničnih podatkov v predloženi vlogi je po pravu Republike Slovenije kaznivo dejanje, v primeru morebitne sklenjene pogodbe pa osnova za prekinitev le-te. - Obveščanje financerja o pomembnejših spremembah v poslovanju V primeru, da je bil nad upravičencem pričet postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, je dolžan o postopku takoj obvestiti ustrezno institucijo. 7. Pogoste napake Sama prijava na razpis še ne pomeni uspeha. Podjetje mora oceniti ali je predvidena investicija del njegovega razvojnega načrta. Nabava opreme samo zaradi pridobivanja nepovratnih sredstev je nesmiselna, saj sam sistem vključuje toliko varoval, da je zloraba praktično nemogoča. Nadalje je potrebno preveriti, če podjetje sodi v skupino podjetij, ki lahko sodelujejo na razpisu (glede velikosti, regije sedeža, dejavnosti, števila zaposlenih ipd.) ter ali je kapitalsko ustrezno skladno z opredelitvijo 2. člena Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT-UPB2, Ur.l. RS, št. 44/2007): - v primeru kapitalskih družb (d.o.o., d.d.), kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala; - v primeru osebnih družb (s.p.), kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let doseže polovico kapitala, ki je prikazan v računovodski evidenci in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih in če - je podjetje v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. Podjetje mora preveriti tudi, če slučajno ne izpolnjuje katerega od izločilnih kriterijev, saj bo v tem primeru vloga zavrnjena takoj na začetku. Preverjanje rokov iz razpisa je prav tako pomembno, saj investicije ni dovoljeno pričeti pred predpisanim rokom, prav tako pa jo je potrebno končati znotraj predvidenega roka. V kolikor to ni možno, je prijava na razpis nesmiselna. Najpogostejše napake, ki jih delajo podjetja, ki se prijavljajo na razpise podjetniškega sklada, so: - prijavljajo tudi neupravičene stroške (na primer stroške dela, medtem ko so med upravičenimi stroški javnega razpisa le stroški nakupa nove tehnološke opreme); - podjetja se nepravilno razvrstijo v velikostno skupino (mikro, mala ali srednja podjetja) ali pa se prijavijo kljub omejitvam glede upravičenosti do kandidiranja; - med viri financiranja navajajo lastne vire brez ustreznih dokazov (depoziti, kratkoročni vrednostni papirji), lastni viri, ki so vezani v osnovnih sredstvih, niso likvidni vir financiranja investicije in - prijavijo že začete naložbe. 8. Napotki za uspeh V kolikor ustreza podjetje in investicija kriterijem iz razpisa, je potrebno pripraviti vlogo. Najbolje je, če pri pripravi sodeluje zunanji strokovnjak z izkušnjami, saj nerazumevanje razpisne dokumentacije ali površno branje lahko privede do tega, da bo vloga zavrnjena. Priprava dokumentacije je povezana z določenimi stroški, zato mora biti pripravljena tako kakovostno, da lahko pričakujemo uspeh na razpisu. Pomembno pa je, da je prijavljeni projekt del razvojnega programa podjetja. Prijava samo zaradi pridobivanja sredstev ni smiselna, saj se bo izvedba projekta izjalovila, lahko pa tudi nastane poslovna škoda zaradi načrtovanja, ki je prilagojeno pogojem razpisa.