Financiranje obratnih sredstev, kreditiranje podjetij in samostojnih podjetnikov. Posoja denarja in

Financiranje obratnih sredstev – kateri bančni inštrument izbrati?

6. 6. 2016Podjetniške finance

Mala in srednje velika podjetja so praviloma osredotočena predvsem na iskanje novih poslov in njihovo kakovostno izvedbo. Za kaj drugega ne najdejo energije in časa. Toda enako pomembno je tudi učinkovito financiranje tekočega poslovanja.

Bo imelo podjetje dovolj denarja na računu za nakup surovine, ki je nujno potrebna za izpolnitev pomembnega naročila? Kaj se bo zgodilo, če največji kupec nenadoma za 30 dni zamakne plačilo fakture? Kaj pa v primeru, da drastično spremembo plačilnih pogojev zahteva več kupcev in jim ne morete reči ne?

Če podjetje nima ustreznega odgovora na ta vprašanja, se lahko zgodi, da se proizvodnja začasno zaustavi, dobavitelji zahtevajo predplačila ali celo zmanjka denarja za plače. Odločilen dejavnik je torej likvidnost, ki jo podjetje zagotavlja na več načinov.

Vloga banke oziroma inštrumentov, ki so za financiranje tekočega poslovanja na voljo v banki, ni nepomembna. V nadaljevanju zato predstavljamo klasične bančne inštrumente za financiranje obratnih sredstev.

Limit na TRR je primeren za premostitev občasnega manjšega (relativno glede na velikost podjetja in značilnosti poslovanja) likvidnostnega primanjkljaja. Prednost je predvsem v tem, da se črpa in vrača po potrebi in brez najave banki. Po drugi strani ima pomembno pomanjkljivost, saj je najdražji izmed produktov. Praviloma se ga odobri za obdobje leta dni.
Revolving posojilo služi podobnemu namenu kot limit na TRR. Razlika je predvsem v načinu črpanja denarja in stroških. Za razliko od limita je treba banki predhodno (nekaj dni prej) najaviti črpanje in vračilo posojila. Običajno banka obračunava tudi stroške za nečrpani del.
Klasični kredit je lahko enoletni ali pa večletni (praviloma ne več kot tri leta za financiranje obratnih sredstev). Prednost je v nižji obrestni meri glede na prejšnja dva produkta, pomanjkljivost pa ta, da ponovno črpanje ni možno, ko je kredit enkrat že odobren. Pri dolgoročnih kreditih je prednost seveda tudi v ročnosti, kar pomeni, da ima družba za daljši čas zagotovljeno financiranje obratnih sredstev in zato bolj stabilno strukturo financiranja.
Odkup terjatev (ABC faktoringa) je primeren predvsem takrat, ko gre za kratkoročno likvidnostno premostitev, saj se v tem primeru odkupujejo terjatve, ki imajo ročnost od 30 do največ 180 dni. Prednost takšnega financiranja je v tem, da družba predčasno razpolaga z denarjem, ki ga lahko nameni za nadaljnjo nabavo obratnih sredstev za poslovanje. V primeru brezregresnega faktoringa je dodatna prednost, da se družba znebi tudi morebitnih nadaljnjih postopkov izterjave dolžnika, saj je terjatev prodala banki in ta ni več njena. Običajno so takšni odkupi administrativno manj zahtevni in družba enostavneje pride do denarja.

Koliko stane financiranje obratnih sredstev?

Vzemimo primer podjetja z 1 milijonom evrov obratnih sredstev, ki jih je treba financirati. Konkretni stroški so seveda odvisni od ročnosti, bonitete kreditojemalca (oziroma dolžnika pri faktoringu) ter od zavarovanj. Zaradi boljše primerjave med posameznimi inštrumenti primer poenostavljamo tako, da predvidevamo enako boniteto in enaka zavarovanja, ročnost izbranega inštrumenta pa je leto dni.

Strošek odobritve/odkupaFiksna letna nominalna obrestna meraStrošek nečrpanega dela

Limit na TRR1,00 %5,50 %0,50 %

Revolving posojilo0,50 %4,00 %–

Klasični kredit0,30 %3,50 %–

Odkup terjatev0,50 %*3,50 %–

*Strošek odkupa, ki se praviloma obračuna kot diskont, ki se plača takoj, torej ob izplačilu denarja.

Kaj so obratna sredstva?

Obratna sredstva se v podjetju pojavljajo v obliki: • stvari (material, surovine, zaloge, drobni inventar …), • pravic (terjatve, prejeti kratkoročni vrednostni papirji …) in • denarja (v blagajni in na računih).

Med poslovnim procesom se porabljajo oziroma spreminjajo svojo pojavno obliko ter prehajajo v poslovne učinke. V svojo prvotno obliko, to je denar, se vrnejo v obdobju, ki je praviloma krajši od enega leta. Višina obratnih sredstev je odvisna od stroškov poslovanja, obračanja zalog, pogojev eksploatacije, možnosti nabave obratnih sredstev …