Bančni krediti in posojila, posoja denarja za mikro ter mala podjetja
Seznam bank
Banke, ki jim je bila dodeljena jamstvena kvota v 5. avkciji (za obveznosti iz kreditov fizičnih oseb, določenih v točkah a), b) in c) 6. člena zakona: zaposleni za določen čas, prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in mlade družine):
Abanka Vipa
BKS Bank AG
Delavska hranilnica
Nova Kreditna banka Maribor
Nova Ljubljanska banka
Banke, ki jim je bila dodeljena jamstvena kvota v 6. avkciji (za obveznosti iz kreditov fizičnih oseb, določenih v točki č) 6. člena zakona: brezposelni po 1.10.2008, iz poslovnih razlogov, zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave):
Abanka Vipa
Delavska hranilnica
Nova Ljubljanska banka
Raiffeisen banka
Primerjajte ponudbo stanovanjskih kreditov
Bančne ponudbe kreditov za nakup stanovanja se med seboj močno razlikujejo. Zato lahko z izbiro najugodnejšega ponudnika prihranite veliko denarja. Z našim primerjalnikom ponudbe na enostaven način preverite, katere banke vam na svojih spletnih straneh ponujajo najugodnejše pogoje!
Lastnosti kredita: 80.000 evrov, zavarovan z zastavo nepremičnine, brez hipotekarnega življenjskega zavarovanja, predpostavili smo črpanje kredita zadnji dan v mesecu, da bi bile interkalarne obresti čim nižje. Predpostavili smo, da je potrošnik komitent banke, pri kateri najema kredit, da sklene premoženjsko zavarovanje premičnine ter ni deležen posebnih ugodnosti.
Individualna obravnava: Banke pri odobravanju stanovanjskih kreditov upoštevajo številne individualne kriterije, zato je ponudba, ki jo boste prejeli, lahko drugačna.
V primeru, da banka določeno obrestno mero ponuja le, če se odločite za dodatne storitve (zavarovanja, elektronska banka, kreditna kartica...), stroški teh dodatnih storitev praviloma niso vključeni v EOM in skupni znesek, ki ga boste plačali. Lahko se zgodi, da boste za dodatne storitve odšteli veliko več kot boste prihranili z ugodnejšo obrestno mero, ki vam jo za kredit ponuja banka.
Podatke posodobimo trikrat letno.
Modelni kreditSpremenljiva obrestna mera (EURIBOR)Fiksna obrestna mera
20 let20 let
Banka/hranilnicaObrestna meraZačetna mesečna obveznostEOMSkupni stroški, ki jih plača potrošnikObrestna meraZačetna mesečna obveznostEOMSkupni stroški, ki jih plača potrošnik
Abanka Vipa d.d.6M Euribor + 2,95 odstotnih točk-------
Banka Celje d.d.6M Euribor + 2,80 odstotnih točk---5,30 %---
Banka Koper d.d.6M Euribor + 2,90 odstotnih točk441,64 €3,05 %26.402,60 €4,10 %489,02 €4,24 %37.773,80 €
BKS Bank AG, bančna podružnica6M Euribor + 2,60 odstotnih točk-------
Delavska hranilnica d.d.6M Euribor + 2,10 odstotnih točk410,34 €2,26 %19.241,60 €3,60 %---
Deželna banka Slovenije d.d.6M Euribor + 2,45 odstotnih točk423,57 €2,59 %22.181,89 €----
Diba, Zveza bank Celovec6M Euribor + 2,70 do 4,00 odstotne točke-------
Gorenjska banka d.d.6M Euribor + 2,50 odstotnih točk425,87 €2,65 %22.729,84 €----
Hranilnica LON d.d.6M Euribor + 2,39 odstotnih točk421,51 €2,55 %21.768,93 €----
Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.3M Euribor + 3,25 odstotnih točk453,76 €3,36 %29.397,33 €----
NLB d.d.6M Euribor + 3,00 odstotnih točk445,68 €3,20 %27.749,89 €4,25 %495,39 €4,45 %39.690,73 €
Nova KBM d.d.6M Euribor + 2,35 odstotnih točk419,68 €2,47 %21.093,20 €----
Poštna banka Slovenije d.d.6M Euribor + 2,80 odstotnih točk437,66 €2,96 %25.575,86 €----
Raiffeisen banka d.d.6 M Euribor + 3,00 do 4,50 odstotne točke-------
Sberbank banka6M Euribor + 3,00 odstotnih točk-------
SKB banka d.d.3M Euribor + 2,50 odstotnih točk422,68 €2,62 %22.444,77 €3,60 %468,09 €3,78 %33.362,99 €
UniCredit Banka Slovenija d.d.---3,50 %465,97 €--
Podatke o stanovanjskih kreditih smo zbrali 26.8.2015, o potrošniških kreditih pa 26.12.2015 Nasvet: Izberite vsaj tri najugodnejše banke in jih zaprosite za individualno ponudbo. Pozanimajte se tudi o dodatnih ugodnostih. Banko, pri kateri imate odprt račun, obvestite o prejetih ponudbah, morda vam bo pripravljena ponuditi ugodnejši kredit. Ne pozabite se pogajati za boljše kreditne pogoje. Pozor: Če banka ugodne pogoje kreditiranja pogojuje s sklenitvijo drugih bančnih produktov, dobro premislite, ali jih resnično potrebujete. Pomembno: Pri zbiranju podatkov smo banke prosili za ponudbo brez dodatnih ugodnosti za "dobre" komitente in brez upoštevanja ugodnosti ob sklenitvi dodatnih bančnih produktov. Obrestna mera kredita: V primerjalnik smo vključili kredite s fiksno obrestno mero in s spremenljivo obrestno mero, vezano na EURIBOR. Krediti s fiksno obrestno mero so praviloma dražji, a se z njimi zavarujemo pred nihanji obrestne mere v prihodnosti. Pri najemu stanovanjskega kredita je priporočljiva lastna udeležba vsaj ena tretjina vrednosti nepremičnine.
Factoring, koristen vir financiranja v rasti in krizi
nedelja, 10. julij 2011, 17:17
Običajno se podjetja financirajo z lastnim kapitalom, posojili in obveznostmi do dobaviteljev. Prepričanje, da so kapital in dobavitelji brezplačni oz. ne prinašajo stroškov financiranja, velja samo v računovodski logiki. Za uporabo posojila plačujemo obresti. Dobavitelji nam sicer ne zaračunajo obresti, so pa stroški financiranja všteti v ceno storitve ali blaga.
Kolikšni so ti stroški, izvemo, ko nam dobavitelj ponudi popust za takojšnje ali predčasno plačilo. Lastniki sicer ne izstavljajo računa za uporabo kapitala, je pa jasno, kakšna so njihova (racionalna) pričakovanja, in to je cena kapitala. Ker mora kapital pokriti vse neuspele poskuse podjetnika oz. poslovodje in ker je ob stečaju zadnji v vrsti za poplačilo, je jasno, da je to najdražji vir financiranja.
Alternativni viri financiranja
Običajno je najcenejši vir financiranja kratkoročno posojilo. Vsi ostali (alternativni) viri financiranja, razen tveganega kapitala, so glede cene uporabe finančnih virov nekje med kratkoročnim posojilom in lastnim kapitalom.
Dober primer alternativnega vira financiranja je factoring oz. prodaja terjatev. To orodje je primerno, ko nam kupec ni pripravljen plačati računa pred zapadlostjo, kljub ponujenemu popustu. V takem primeru terjatev prodamo faktorju, ki nam v celoti ali v pretežni meri poplača terjatev in s prevzeto terjatvijo počaka do zapadlosti. Za čas čakanja zaračuna financiranje, ki vključuje obresti, tveganje in ceno storitve.
Primer iz prakse
Podjetje ima možnost povečati prodajo za 30 odstotkov. Izračunali so, da bi se v tem primeru zaloge povečale za 35 odstotkov, terjatve pa za 40 odstotkov. Povečanje sredstev s seboj prinese sorazmerno povečanje potrebnih dolgov, predvsem posojil. Podjetje je na pragu posojilne sposobnosti, kar pomeni, da bi s povečevanjem prodaje ogrozilo svoj obstoj, ker bi postalo prezadolženo in hkrati kapitalsko neustrezno. Hkrati pa je povečanje prodaje realno uresničljivo, plačila pa so zagotovljena.
Nadalje bom predstavil ugotovitve ob reševanju primera in možnosti rešitev zagotavljanja finančnih virov.
1. Tveganja neplačil ni. Povečanje prodaje bi povečalo tržni delež. Znižali bi se fiksni stroški na enoto prodaje. Ob predpostavki, da prodajne cene ostanejo nespremenjene, bi podjetje ustvarilo večji dobiček iz poslovanja za razliko v fiksnih stroških v dodatno prodanih količinah. Povečanje prodaje bi pozitivno vplivalo na poslovni izid, zato poslovodstvo upravičeno zahteva uresničitev načrtovanega.
2. Če podjetje ne zagotovi dodatnih posojil za financiranje povečanja prodaje, bo postalo plačilno nesposobno in insolventno. Sledila bi prisilna poravnava in glede na izkušnje stečaj. Glede na finančno stanje podjetja (prag kapitalske ustreznosti) se to ne more dodatno finančno zadolžiti.
3. Naloga poslovodstva je, da omogoči povečanje prodaje. Hkrati se ne more in ne sme dodatno zadolžiti.
4. S povečanjem prodaje se običajno povečajo tudi obveznosti do dobaviteljev, ampak samo v delu deleža variabilnih stroškov in ob predpostavki, da se finančni odnos dobaviteljev do podjetja ni spremenil, ker še niso opazili poslabšanja bonitete. Povečanje obveznosti do dobaviteljev bi delno pokrilo financiranje zalog.
5. Finančno ostanejo nepokrite povečane terjatve in del povečanja zalog.
6. Terjatve niso nujno potrebno sredstvo za povečanje prodaje, so pa posledica povečanja prodaje ob predpostavki, da plačilni roki do kupcev ostanejo nespremenjeni. Če bi podaljševali plačilne roke kot pogoj za večjo prodajo, bi bile finančne posledice bistveno slabše, kot je predvideno 40-odstotno povečanje terjatev. Terjatve so sredstvo v lasti podjetja, in ta lahko z njimi načeloma prosto razpolaga.
Vprašanja na temo malih in srednjih podjetij sprejemamo na e-naslov: abc@primorske.si
7. Poslovodstvo se odloči, da terjatve ob nastanku proda faktorju. Ta mu takoj izplača 80 odstotkov vrednosti terjatev, razliko, zmanjšano za vrednost storitve faktorja, pa ob kupčevem nakazilu. S tem je bistveno znižalo sredstva, vezana v terjatvah. Podjetju se ni potrebno zadolžiti v tej višini. Vpliv na poslovni izid je negativen, saj so nastali dodatni stroški financiranja oz. faktorjeve storitve. Vpliv na finančno stanje podjetja je pozitiven, saj ni ogrožena kapitalska ustreznost in s tem njegov obstoj.
8. S prenosom dela financiranja na dobavitelje in znižanjem sredstev oz. terjatev zaradi prodaje terjatev podjetje še ni v celoti pokrilo dodatno potrebnih finančnih virov. Še mora iskati možnosti za znižanje sredstev ali povečanje obveznosti. Obstaja tudi t. i. reverse factoring, v katerega podjetje vključi dobavitelje in doseže dodatno financiranje, dobavitelju pa ne poveča tveganja neplačila. Vpliv na poslovni izid je zaradi dodatnih stroškov negativen, vpliv na finančno stanje pa pozitiven.
Finančne in računovodske posledice
S primerom smo pokazali, da podjetje lahko raste, ob tem pa ne povečuje dolgov in preživi. Rast s ciljem povečevati tržni delež je možna le do določene mere. Sama rast ne zagotavlja dobička, prej uniči podjetje. Alternativni viri so dražji od drugih dolžniških orodij. Do določene mere še zagotavljajo samostojnost, ampak uporabljati jih moramo po pameti. Tudi tu obstajajo meje. Vsaka poslovna odločitev ima finančne in računovodske posledice. Finančna posledica je plačilna sposobnost, računovodska pa dobiček ali izguba. Finančne posledice so ključne, računovodske se dajo popravljati.
Kreditne institucije držav EGP v Sloveniji
Banke v Sloveniji
Hranilnice v Sloveniji
Kreditne institucije držav EGP v Sloveniji
Predstavništva kreditnih institucij v Sloveniji
Posebne fiinančne institucije držav EGP v Sloveniji
Seznam dovoljenj, za izdajo katerih je pristojna Banka Slovenije
Kreditni posredniki
Kreditne institucije, ki so v državi članici EU upravičene opravljati vse oziroma posamezne vzajemno priznane finančne storitve iz Priloge I (Seznam dejavnosti, za katere velja vzajemno priznavanje) k Direktivi 2013/36/EU, in lahko te storitve opravljajo tudi na območju Republike Slovenije bodisi preko podružnice bodisi neposredno.
Storitve, ki jih banke lahko opravljajo so označene:
s številko v temnem polju ustrezne točke iz Priloge I. k Direktivi 2013/36/EU: , če opravlja to storitev,
s številko 7 in oznako posebne storitve: abcde, če sme opravljati samo storitve iz točke 7, ki so pripisane k polju,
s številko v praznem polju: , če teh storitev ne sme opravljati.
Banke v Sloveniji
Banke v Sloveniji
Hranilnice v Sloveniji
Kreditne institucije držav EGP v Sloveniji
Predstavništva kreditnih institucij v Sloveniji
Posebne fiinančne institucije držav EGP v Sloveniji
Seznam dovoljenj, za izdajo katerih je pristojna Banka Slovenije
Kreditni posredniki
Banke, ki imajo po Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15) dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev.
ABANKA d.d.
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana 01 471 81 00 01 432 51 65, 01 432 93 22 www.abanka.si info@abanka.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
BANKA KOPER d.d.
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Pristaniška 14, 6502 Koper 05 666 10 00 05 666 20 19 www.banka-koper.si info@banka-koper.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
BANKA SPARKASSE d.d.
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana 01 583 66 66 01 583 23 33 www.sparkasse.si info@sparkasse.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
DEŽELNA BANKA SLOVENIJE d.d.
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana 01 472 71 00 01 472 74 05 www.dbs.si info@dbs.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
FACTOR BANKA d.d.
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana 01 230 66 00 01 230 77 60 www.factor.si info@factorb.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj 04 208 40 00 04 202 15 03, 04 202 16 13, 04 202 16 25, 04 202 17 18, 04 202 17 13, 04 202 23 65 www.gbkr.si info@gbkr.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
HYPO ALPE-ADRIA-BANK d.d.
Naslov: Telefon: Internet: E-pošta:
Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana 01 580 40 00, 01 580 40 01 www.hypo-alpe-adria.si hypo-bank@hypo.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d.
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor 02 229 22 90 02 252 43 33, 02 252 43 71 www.nkbm.si info@nkbm.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., LJUBLJANA
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Trg republike 2, 1520 Ljubljana 01 425 01 55, 01 476 39 00 01 252 24 22, 01 252 25 00, 01 425 20 97, 01 251 40 57 www.nlb.si info@nlb.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. - bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d.
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor 02 228 82 00 02 228 82 10 www.pbs.si info@pbs.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
PROBANKA, d.d.
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Trg Leona Štuklja 12, 2000 Maribor 02 252 05 00 02 252 05 78 www.probanka.si info@probanka.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
RAIFFEISEN BANKA d.d.
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Zagrebška cesta 76, 2000 Maribor 02 229 31 00 02 252 22 61, 02 252 35 02 www.raiffeisen.si info@raiffeisen.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
SBERBANK BANKA d.d.
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Dunajska cesta 128 a, 1000 Ljubljana 01 530 74 00, 01 530 74 02, 01 530 74 04 01 530 75 55 www.sberbank.si info[at]sberbank.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
SKB BANKA d.d. LJUBLJANA
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Ajdovščina 4, 1513 Ljubljana 01 433 21 32, 01 471 51 00 01 231 45 49 www.skb.si skb.net@skb.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA, d.d. - v likvidaciji
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Čopova 38, 1000 Ljubljana 01 242 03 00 01 242 05 21, 01 242 05 20 www.sib.si sib@sib.si
SID - SLOVENSKA IZVOZNA IN RAZVOJNA BANKA, d.d., LJUBLJANA
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana 01 200 75 00 01 200 75 75 www.sid.si info@sid.si
Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev
UNICREDIT BANKA SLOVENIJA d.d.
Naslov: Telefon: Faks: Internet: E-pošta:
Šmartinska 140, 1000 Ljubljana 01 587 66 00 01 587 66 84 www.unicredit.si info@unicreditgroup.si
Do
#Prikateribankidobitinajcenejšikratkoročnikre #Virifinanciranjapodjetjakreditiposojiladen #bančnoposojilo #FinančnosvetovanjeinkreditnoposredovanjeBeta #Kreditigotovinaindenarzamalapodjetjapogo #DolžniškofinanciranjeDolžniškofinanciranjepom #Posojadenarjapodjetjeminpravnimosebamkizb #Posojadenarjapodjetjeminposameznikomzzavarov #Financiranjeobratnegakapitalakreditiinposoji #kreditiinposojila #FinanciranjeraziskavinrazvojazaMSP7Okvir #KreditissubveniconiranoobrestnomeroGorenjska #25milijonovEURzadolgoročnofinanciranjerasti #VAMPRIMANJKUJEOBRATNIHSREDSTEVZAFINANCIRANJE #Posojadenarjainposojilakreditizapodjetjain #FINANCIRANJEOBRATNIHSREDSTEVNatisniVUniCre #BANČNIKRDITIINPOSOJILADENARJATERGOTOVINEZA #Virifinanciranjapodjetjaposojilainkreditiza #KreditzgarancijoSlovenskegapodjetniškegasklad #POSOJADENARJAZAMIKROINMALAPODJETJAOD1000 #finančniviri #BankevSlovenijiBankevSlovenijiHranilnicev #PrimerjajteponudbostanovanjskihkreditovBančne #SeznambankBankekijimjebiladodeljenajamstv
Comentários