KREDITI IN POSOJILA ZA PODJETJA TER SAMOSTOJNE PODJETNIKE OD 1.000 DO 30.000 EUR

Posoja denarja in posojila ter krediti za podjetja in samostojne podjetnike od 1.000 do 30.000 eur.

Številne možnosti za financiranje slovenskih podjetij

Na današnjem informativnem dnevu, ki so ga skupaj organizirali Javna agencija SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Gospodarska zbornica Slovenije so bile več kot 240 udeležencem predstavljene številne možnosti financiranja iz Okvirnega programa EU za raziskave in inovacije "Obzorje 2020" / "Horizon 2020". Samo za letošnje leto je bilo v okviru programa po različnih tematikah objavljenih več kot 65 javnih razpisov v skupni vrednosti preko 7,6 milijard evrov.

Prenesi v izvirni velikostiInformacije so zbudile veliko zanimanja

Več slik

V svojem pozdravnem govoru je mag. Janko Burgar, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je med drugim dejal:"Kar zadeva dostop do virov financiranja za podjetja je ministrstvoT prek svojih programov in izvajalskih institucij v zadnjem obdobju že plasiralo na trg kar nekaj sredstev za podjetja, predvsem v obliki finančnega inženiringa. Nepovratnih subvencij je vse manj in jih tudi v prihodnosti ne bo več toliko. S tega vidika so ukrepi oziroma instrumenti za financiranje, ki jih ponuja Evropska unija, vse bolj zanimivi tudi za slovenska podjetja. To pa bo od podjetij, v primerjavi s prijavami na slovenske razpise, gotovo terjalo več poguma, predvsem pa povezovanja in sodelovanja pri pripravi projektov. V Sloveniji potrebujemo uspešna podjetja, ki bodo spodbudila gospodarski razvoj in dvignila našo konkurenčnost na višjo raven.«

Poudaril je, da so viri financiranja poleg dostopa do znanja in kadrovskih virov ter enostavnega in preglednega poslovnega okolja med prvimi tremi dejavniki, ki jih podjetja izpostavljajo kot ključna za normalno poslovanje. Na nacionalni ravni je pomembno vlogo prevzel MGRT, ki prek svojih programov in v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom, SID banko in Skladom za regionalni razvoj ponuja vrsto različnih ukrepov za vse življenjske faze razvoja podjetij. Na drugi strani pa sta programa COSME in HORIZOn 2020 klljučna programa na ravni EU, namenjena podjetjem.

»Bistveno povečanje zasebnih vlaganj v raziskave in inovacij je ena od tistih aktivnosti Slovenije, ki nas na tem področju v zadnjem času uvršča med prvih deset držav v Evropski uniji. Veseli me, da smo v okviru 7. okvirnega programa, ki se je konec 2013 zaključil, uspešno prijavili več kot 700 projektov, za katere smo pridobili več kot 166 milijonov EUR. To je v primerjavi s prejšnjim okvirnim programom bistveno povečanje in kaže na našo konkurenčnost ter na odlična partnerstva s strateškimi partnerji po vsej Evropi, ki so za sodelovanje v takšnih programih ključnega pomena,« je pojasnil mag. Peter Volasko z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, koordinator Nacionalnih kontaktnih točk v Sloveniji.

Ignacio Puente Gonzales iz Evropske komisije je prek videokonference udeležencem predstavil Okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za MSP. Države po njegovem mnenju morajo investirati v razvoj in inovacije, če želijo ostati konkurenčne in se razvijati. Izpostavil je tudi težave pri razvoju in rasti, in sicer neustrezen dostop do financiranja, neustrezne kompetence, premalo mreženja in sodelovanja z zunanjimi partnerji ter premalo internacionalizacije. »Financiranje v okviru tega programa je namenjeno vsem podjetjem, ki so inovativna, razvojno naravnana in izkazujejo močno težnjo po razvoju, rasti in internacionalizaciji. Pričakujemo, da bo v prvi fazi podprtih 5200 projektov podjetij in 1700 projektov v drugi fazi. Namen je spodbuditi več investicij v razvoj in inovacije v zasebnem sektorju ter zgraditi most med raziskavami in razvojem ter inovacijami,« je še dodal. Pojasnil je tudi, da sta Obzorje 2020 in COSME komplementarna programa za spodbujanje rasti in delovnih mest.

V nadaljevanju je dr. Igor Milek z nacionalne kontaktne točke za instrument za MSP, ki deluje v okviru agencije SPIRIT Slovenija predstavil instrument za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki je namenjen spodbujanju vseh vrst inovacijskih aktivnosti v vseh tipih MSP, tako proizvodnih kot storitvenih. »Instrument za MSP se izvaja v okviru Obzorja 2020 in je razdeljen v tri faze, ki obsegajo aktivnosti, povezane z razvojem novega izdelka oziroma storitve. Za leto 2014 sta objavljena razpisa za prvo in drugo fazo. Skupna vrednost razpisanih sredstev za prvo fazo za leto 2014 znaša približno 25 milijonov EUR, za drugo fazo v letu 2014 pa približno 221 milijonov EUR. Na oba razpisa se lahko prijavijo izključno mala in srednje velika podjetja (MSP), samostojno ali v konzorcijih, prijava v konzorcijih predstavlja evropsko dodano vrednost.« Pojasnil je, da pričakujejo od 10.000 do 15.000 prijav na prvo fazo za vsako leto, na voljo pa so sredstva za financiranje 500 projektov, tako da bo konkurenca kar velika.

Gregor Novak, projektni vodja iz EASME - Evropske agencije za mala in srednje velika podjetja je še bolj podrobno pojasnil instrument za mala in srednje velika podjetja, predvsem z vidika priprave projektnih predlogov, pravil za sodelovanje na razpisih, same prijave in ocenjevanja projekta. »Zanimajo nas predvsem podjetja, ki imajo potencial za takšne inovacije, ki omogočajo razvoj novih trgov in imajo dodano vrednost. Uspešna prijava na javni razpis in dodelitev sredstev podjetju zagotavlja rangiranje in prepoznavnost na evropski ravni. Od 3 milijard evrov, kolikor jih je v okviru instrumenta na voljo, bo letos porabljenih približno 5 odstotkov,« je ocenil. Udeležence je podrobneje seznanil tudi z uporabo in funkcionalnostmi portala za prijaviteljehttp://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/home.html.

V nadaljevanju je mag. Alenka Marovt z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo predstavila programa »Access to risk finance« in COSME, Urška Zupin pa še program Eurostars.

V okviru Obzorja 2020 je bilo po različnih tematikah za leto 2014 objavljenih več kot 65 razpisov v skupni vrednosti preko 7,6 MRD EUR. Razpisi so objavljeni na spletni strani Obzorja 2020: http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/h2020/index.html.

Banke zavrnejo vsako drugo prošnjo za posojilo

Jan Bratanič

4. november 2013 4. november 2013 7:52

Povpraševanje podjetij po posojilih je v prvi polovici letošnjega leta strmoglavilo za nadaljnjih 17 odstotkov. Kljub temu so banke zavrnile kar 41 odstotkov prošenj podjetij za posojilo.

Izsledki ankete o povpraševanju nefinančnih družb po posojilih, ki jo je med bankami opravila Banka Slovenije, so skrb zbujajoči, saj kažejo na nadaljevanje močnega usihanja tako posojilne dejavnosti kot tudi povpraševanja po posojilih.

V prvem polletju je bilo na novo odobrenih posojil podjetjem le še za 3,1 milijarde evrov, kar je skoraj tretjino manj kot v enakem obdobju lani. Posledice je iskati v zadržanosti tako bank kot tudi podjetij. V Hypo banki so prepričani, da se podjetja zaradi nestabilnega gospodarskega okolja, krčenja potrošnje in napovedi nadaljnjega krčenja BDP ne odločajo več za nova vlaganja in s tem povezano najemanje posojil. Na drugi strani pa so postale banke pri odobravanju posojil mnogo bolj previdne in zahtevajo za posojeni denar visoko boniteto podjetja in tudi stvarna zavarovanja. Zato niti ne preseneča, da se je obseg povpraševanja podjetij po posojilih v prvem letošnjem polletju znižal kar za 17 odstotkov in da se je kljub temu presežno povpraševanje na letni ravni povzpelo s 30,2 na kar 41,2 odstotka. Pri tem velja poudariti, da so banke v tuji lasti zavrnile kar 50,7 odstotka vseh prošenj za posojila podjetij. Le malenkost zaostajajo male domače banke, ki so še v prvi polovici leta 2012 podjetjem odobrile za 417 milijonov evrov posojil ter jih zavrnile le za 73 milijonov evrov, letos pa so zavrnile kar 45,3 odstotka oziroma prošnje za odobritev 262 milijonov evrov posojil.

Več kot očitno je torej, da banke ne morejo ali ne želijo podpreti slovenskih podjetij. Tista, ki imajo to možnost, pa se raje zadolžujejo v tujini. Podjetje iz avtomobilske industrije Hella Saturnus Slovenija, ki je lani ustvarilo 244 milijonov evrov prihodkov, pripada nemški skupini Hella. Kljub temu da sodi po oceni Bonitetne hiše i med tri odstotke podjetij z najboljšo bonitetno oceno, se ne zadolžuje v Sloveniji, temveč črpa sredstva iz kreditne linije skupine. Podobno velja tudi za največjega spletnega trgovca Mimovrste, ki se zadolžuje s pomočjo lastnika Netretail Holding.

»Če ti gre tako dobro, da sredstev ne potrebuješ, potem ti jih bomo ponudili, če ne, pa ne,« je karikiral obnašanje bank Aleksander Valentin, direktor Hotela Mons, ki opaža, da imajo še največ razumevanja za hotelirsko panogo banke z italijanskimi lastniki. »Pri zadnjih pogovorih z bankami se je izkazalo, da so banke v avstrijski lasti popolnoma nezainteresirane podpreti hotel, slovenskih bank pa se že vnaprej izogibamo,« je dejal in pojasnil, da je dostop do denarja za projekte, ki bi omogočili povečanje konkurenčnosti, izredno težak tako v hotelirstvu kot tudi drugih panogah. Banke so v letošnjem prvem polletju zavrnile kar 58,3 odstotka prošenj za posojila za vlaganja in 30,6 odstotka prošenj za posojila za tekoče poslovanje. Precej bolj pripravljene so za pogovore o prestrukturiranju dolga, saj je bilo pri teh neuspešnih le 7,4 odstotka podjetij.

Že zdaj je jasno, da kreditnega krča ne bosta rešili ne dokapitalizacija bank ne Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). V Unicredit banki opozarjajo, da je sanacija bančnega sistema pomembna za ustrezno podpiranje gospodarstva, vendar opozarjajo, da je to samo potreben pogoj, ki sam po sebi ne zadošča za krepitev posojilne dejavnosti. »Povečanje števila podjetij s slabšo boniteto, njihova prezadolženost, pomanjkanje gospodarske rasti in s tem povezano pomanjkanje ustreznih investicij, ki bi izpolnjevale običajne bančne kriterije, so še vedno glavni razlogi, da se tudi v prihodnje pričakuje nadaljevanje upadanja obsega posojil podjetjem,« so poudarili. Za bistveno spremembo se mora končati obdobje gospodarske negotovosti, pritrjujejo v NLB, kjer so prepričani, da morajo podjetniki ponovno postati vizionarji in gonilo ekonomskega razvoja. »Dober poslovni projekt z zdravimi finančnimi parametri bo v NLB vedno dobrodošel in ga bomo z veseljem finančno podprli, pred ali po prenosu slabih terjatev na DUTB.« A očitno je vse manj podjetij, ki bi s takšnimi projekti trkali na vrata NLB ali večine drugih bank.

#posojila #KREDITSLOVENSKEGAPODJETNIŠKEGASKLADANatisni #NajemkreditaSkupina8doovamomogočanajemh #Kreditiinposojiladenarjazapodjetjaterposame #potrebujemposojilo #KREDITIINPOSOJILAZAPODJETJAKINEDOBIJOKRED #PosojiladenarjazapodjetjaPosojainkreditiza #Financiranjepodjetjaskreditomindrugiminačini #FINANČNEDENARNEINKREDITNEREŠITVEZAMALAPODJ #Posojilaposojadenarjainkreditizapodjetjaz #krediti #KREDITIINPOSOJILAZAPODJETJAFINANCIRANJEOBRA #Mikrokreditizamikroinmalapodjetja #SeznambankBankekijimjebiladodeljenajamstv #bančnikredit #BankevSlovenijiBankevSlovenijiHranilnicev #MožnostiugodnegafinanciranjaMSPSIDSlovensk #Iščetedodatnevirefinanciranjazaglobalnorast #posojadenarja #POSOJADENARJAZAMIKROINMALAPODJETJAOD1000 #finančniviri #KreditzgarancijoSlovenskegapodjetniškegasklad #Virifinanciranjapodjetjaposojilainkreditiza #BANČNIKRDITIINPOSOJILADENARJATERGOTOVINEZA #Posojadenarjainposojilakreditizapodjetjain #FINANCIRANJEOBRATNIHSREDSTEVNatisniVUniCre #PrimerjajteponudbostanovanjskihkreditovBančne #Prikateribankidobitinajcenejšikratkoročnikre