Možnosti ugodnega financiranja in kreditiranja MSP podjtij, ki ne dobijo na banki kredita oz. posoji

Podjetjem, ki ne dobijo na banki kredita ali posojila, nudimo posojo denarja, gotovino, kredite ali posojila za nemotemo poslovanje v višini od 1.000 do 30.000 eur z zavarovanjem v obliki premičnine (strojev) ali nepremičnine. Obvezno je zavarovanje in obvezno je nekajletno poslovanje.

Več info na posodimdenartakoj@gmail.com

Analiza poslovnega okolja

Za uspešen razvoj podjetja mora podjetje ves čas pozorno spremljati svoje poslovno okolje, ki ga lahko razdelimo na:

ožje (panožno) okolje: kupci in njihova pogajalska moč, obstoječi in potencialni konkurenti, dobavitelji in njihova pogajalska moč, stanje izdelkov/storitev na trgu ter možnost pojava novih izdelkov/storitev oziroma substitutov, trendi v panogi,
širše družbeno okolje: demografija, zakonodaja, gospodarske razmere, naravno okolje, obstoječa tehnologija in infrastruktura, različne javnosti (lokalne skupnosti, interesne skupine, društva, ekološke skupine, združenja porabnikov, itd.),
notranje okolje: zaposleni, lastniki vodstvo podjetja.

Pri analizi panožnega in družbenega okolja si pomagamo tudi s tiskanimi mediji, rezultati raziskav, s podatki različnih združenj, dobaviteljev, kupcev in zaposlenih. Pomemben vir informacij so tudi poslovni partnerji ter zaposleni, ki veliko podatkov pridobijo s stiki z drugimi organizacijami.

Na podlagi rezultatov analize poslovnega okolja podjetja lahko ocenimo, kje se podjetje trenutno nahaja, kakšni so njegovi potenciali, katere so njegove prednosti in priložnosti, kakšne so slabosti in nevarnosti ter pripravimo ustrezno strategijo za razvoj.

Na spodnjih povezavah so podrobneje predstavljene še analiza konkurence kot pomemben del analize poslovnega okolja ter analizi sodelovanja ter interesnih skupin, ki imajo tudi pomembno vlogo pri strateškem delovanju podjetij. Predstavljene so tudi možne strategije, ki jih podjetje lahko izvaja pri spremembah v okolju ter pomen inoviranja v podjetju.

Analiza konkurence

Analiza sodelovanja

Analiza interesnih skupin

Strategije odziva na spremembe v poslovnem okolju

Inovacije

Dolžniško financiranje

Dolžniško financiranje pomeni, da si podjetje potrebna sredstva izposodi na trgu. Pri tem nastane dolžniško-upniško razmerje, ki traja dokler podjetje ne vrne glavnice in obresti posojilodajalcu. Pomembna elementa pri dolžniškem financiranju sta obrestna mera in doba vračila.

Najpogostejše oblike dolžniškega financiranja so:

bančni krediti
obveznice,
hipotekarni krediti,
faktoring,
lizing,
franšizing,

Prednosti dolžniškega financiranja so, da podjetnik ohrani lastništvo podjetja in da z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček ter da sredstva lahko postopno vrača. Slabost dolžniškega financiranja pa je v tem, da je dolg (glavnico in obresti) potrebno redno odplačevati, ne glede na rezultate podjetja.

Kot vir dolžniškega financiranja podjetij prednjačijo banke, ki zato igrajo eno pomembnejših vlog pri obstoju, rasti in uspehu podjetja

Financiranje raziskav in razvoja za MSP

7. Okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj (7. OP)

7. okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj je glavni instrument Evropske unije za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih in razvojno-tehnoloških projektov na skoraj vseh znanstvenih področjih, ki še posebej spodbujajo sodelovanje malih in srednjih podjetij, raziskovalnih središč ter univerz.

Program bo trajal 7 let in sicer od leta 2007 do 2013. Skupni proračun programa znaša več kot 50 milijard EUR.

7. OP financira raziskovalne projekte, podpira in usmerja raziskave in oblikuje in vzdržuje raziskovalne mreže. Več informacij o 7. OP najdete na spletni strani EENali na uradni spletni strani programa.

Druge možnosti

Informacije o trenutno aktualnih javnih razpisih lahko najdete tukaj.

Možnosti ugodnega financiranja MSP

SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d.

SID - slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. s storitvami financiranja in zavarovanja spremlja podjetja skozi vse faze poslovanja. Posebno pozornost posveča financiranju malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP), saj so pomemben dejavnik pri spodbujanju gospodarske rasti, uvajanju delovnih mest in pogosto gonilo gospodarskega napredka.

SID banka z različnimi finančnimi inštrumenti spodbuja projekte, katerih namen je:

spodbujanje konkurenčnega podjetništva ter razvoj malih in srednje velikih podjetij,
podpora vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije, razvoj tehnološkega okolja in tehnologije,
realizacija okoljevarstvenih projektov in ravnanja z odpadki,
podpora projektom s področja energetike in obnovljivih virov energije,
priprava na mednarodne gospodarske posle,
izvedba mednarodnih gospodarskih poslov s financiranjem slovenskih izvoznikov ali s financiranjem tujih kupcev slovenskega blaga/storitev in njihovih bank,
investicije slovenskih gospodarskih družb v tujini (npr. ustanovitev, nakup podjetja, dokapitalizacija),
razvoj internacionalizacije.

Slovenski podjetniški sklad

Slovenski podjetniški sklad je nacionalna finančna institucija, ki zagotavlja ugodna finančna sredstva za investicijska vlaganja in tekoče poslovanje MSP. Vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojne investicije za MSP, pri čemer tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami kot so poslovne banke, SID banka, Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih shem.

Analiza konkurence

Ker so v večini panog podjetja med seboj zelo odvisna in poteza enega konkurenta običajno povzroči reakcijo drugih podjetij, je potrebno konkurenco posebej podrobno analizirati, pri čemer si lahko pomagamo s Porterjevim modelom analize konkurence v panogi. S tem modelom podjetje lahko oceni stopnjo konkurence v svojem okolju tako, da oceni delovanje naslednjih 5 silnic:

1) Konkurenca

Intenzivnost konkurence je odvisna od:

števila konkurentov
stopnje rasti panoge
značilnosti izdelka/storitve
deleža stalnih stroškov
omejitev zmogljivosti (kadar podjetja lahko povečajo proizvodnjo le v velikem obsegu in s tem vplivajo na ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem)
višine izstopnih ovir iz panoge
raznolikosti konkurentov

2) Nevarnost vstopa novih podjetij (potencialna konkurenca)

Nova podjetja, ki vstopajo v panogo in želijo pridobiti tržni delež, prinašajo nove kapacitete in sredstva. Ne glede na odziv v panogi, je rezultat praviloma znižanje donosnosti vseh podjetij v panogi.

Nevarnost vstopa novih podjetij v panogo je odvisna od vstopnih ovir in odzivov obstoječih konkurentov.

Najpogostejše vstopne ovire so:

ekonomija obsega (kadar podjetje lahko vstopi le z velikim obsegom, ki pomeni tudi velike stroške)
raznolikost izdelkov/storitev
velike potrebe po kapitalu (gradnja ali nakup proizvodnih prostorov, visoki stroški proizvodnje, zalog, marketinških aktivnosti, itd.)
stroški zamenjave dobavitelja (enkraten strošek kupca ob menjavi dobavitelja, npr. za novo opremo, izobraževanje, itd.)
dostopnost prodajnih poti
zakonodajne ovire (politika, vladni ukrepi)

3) Pogajalska moč kupcev

Kupci izrabljajo svojo potencialno moč za doseganje določenih ciljev, ki so najpogosteje znižanje cen, povečanje kakovosti in dodatnih storitev.

4) Pogajalska moč dobaviteljev

Tudi dobavitelji izrabljajo svojo potencialno moč za doseganje ciljev. Dobavitelji so močni, kadar lahko brez večjih posledic spreminjajo cene ali kakovost svojih izdelkov, kar ima velik vpliv na dobičkonosnost podjetij v panogi.

5) Grožnje substitutov

Konkurenco ne predstavljajo le podjetja v panogi in potencialna nova podjetja, temveč tudi podjetja, ki nudijo nadomestne proizvode/storitve - substitute,(npr. biogorivo kot substut za goriva fosilnega izvora) Če postanejo substituti privlačnejši glede cene in/ali funkcionalnosti, kupci lahko preusmerijo svoje nakupe na substitute.

Vir: Michael Porter, Competitive strategy: Techniques for analyzing industries and competitors, 1980

Analiza sodelovanja

Zaradi vse težjih razmer na trgu, so organizacije začele medsebojno sodelovati in se povezovati na podlagi sinergij. Poveže se lahko tudi več podjetij, vsako kot specialist za določeno področje, ki lahko določene stvari naredi bolje in ceneje, kot če bi jih naredilo vsako podjetje zase.

Če želite te priložnosti izrabiti, jih morate pravočasno prepoznati s pomočjo analize sodelovanja. Možnosti sodelovanja je potrebno iskati širše in ne le v panogi. Največ še neizrabljenih priložnosti za sodelovanje praviloma lahko najdete pri podjetjih iz hitro rastočih sektorjev in drugih vodilnih podjetjih, čeprav se na prvi pogled lahko zdijo popolnoma nekompatibilna z vašim podjetjem. Sinergije pa lahko najdete tudi pri drugih organizacijah, ki jih opredelite na podlagi analize.

Sodelovanje v takih povezavah omogoča, da se vsako podjetje lahko osredotoča na svoje razlikovalne sposobnosti, obenem pa uporabi prednosti drugih podjetij in si tako zagotavlja konkurenčno prednost na trgu.

Analiza interesnih skupin

Uspeh poslovanja podjetja je pogosto odvisen tudi od različnih ciljnih javnosti oz. interesnih skupin, zato je pomembno, da imajo le-te dobro mnenje o podjetju. Interesne skupine so skupine ljudi in organizacije od katerih smo mi odvisni, ki so odvisne od nas, na katere mi vplivamo ali ki vplivajo na nas (npr. proizvajalec otroških smučarskih dresov sponzorira državno smučarsko reprezentanco, ker je zanj smučarska zveza skupaj s svojimi člani najpomembnejša interesna skupina).

Z interesnimi skupinami je potrebno primerno in konsistentno komunicirati in jim na primeren način predstaviti strategijo in cilje podjetja. Dobre odnose z različnimi ciljnimi javnostmi oz. z interesnimi skupinami vzpostavimo in vzdržujemo z ustrezno strategijo odnosov z javnostmi, zato je koristno narediti tudi analizo zunanjih in notranjih interesnih skupin po naslednjih elementih:

1) analiza okolja (zunanji in notranji vplivi)

2) analiza interesnih skupin (identifikacija interesnih skupin, ugotavljanje pomembnosti interesnih skupin, morebitni konflikti med njimi, itd.)

3) analiza virov moči interesnih skupin

4) cilji podjetja s stališča zaposlenih in zunanjih interesnih skupin

5) poslovna etika (pomen družbene odgovornosti podjetja, vloga posameznikov v okolju)

Na osnovi analize podjetje nato vzpostavljamo različne povezave za doseganje sprememb.

Strategije odziva na spremembe v poslovnem okolju

Podjetja se morajo znati prilagajati spremembam v svojem okolju in pritiskom interesnih skupin ter se nanje ustrezno odzvati. Poznamo različne strategije odziva na spremembe v poslovnem okolju:

1. Podjetje se ne odziva na spremembe in pritiske interesnih skupin.

2. Podjetje se sooča s spremembami in pritiski iz okolja, vendar svoje aktivnosti spremeni šele tedaj, ko so pritiski interesnih skupin dovolj močni.

3. Podjetje se proaktivno odziva na spremembe in pritiske ali jih celo povzroča, saj jih tako lahko obrne v svojo korist in spremeni v priložnost.

4. Podjetje zna uskladiti svoje cilje s cilji interesnih skupin in se zaveda pomena dobrih odnosov med podjetjem in družbo.

Inovacije

Uspeh podjetij postaja čedalje bolj odvisen od proizvajanja in ustvarjanja privlačnih, inovativnih in uporabnih proizvodov in storitev. Cena še zdaleč ni najpomembnejši dejavnik razlikovanja med izdelki/storitvami, temveč njihova kakovost, inovativnost in funkcionalnost.

Podjetje se razvija in obdrži na trgu le tako, da uporabnikom vedno nudi kaj novega, izboljšanega ali naprednejšega, skladno s potrebami, ki nastajajo na trgu. Zato je zelo pomembno v kolikšni meri podjetje uspe zadovoljiti potrebe uporabnikov bolje od svojih konkurentov. Dolgoročno so zato uspešnejša tista podjetja, ki dajo večji poudarek inoviranju.

Inovacija je vsaka novost, katere koristnost se potrdi na trgu. Lahko je nov ali bistveno izboljšan izdelek, storitev, proces, postopek itd., ki prinaša večjo uporabnost, rešuje nek problem, zadovoljuje določene potrebe, znižuje stroške, itd.

Viri za inovacije se lahko oblikujejo znotraj podjetja (npr. nujne izboljšave v proizvodnem ali poslovnem procesu, strukturne spremembe v industriji ali na trgu, neskladje med obstoječim in tem, kar bi moralo biti) ali zunaj podjetja (npr. demografske spremembe, spremembe v nazorih populacije, nova znanja).

Za uspešnost inovacije morajo biti v podjetju zagotovljeni ustrezna ustvarjalna klima ter finančna, tehnološka in informacijska (analiza trga, konkurence, trendov) podpora.

Glavni namen razvojne/inovacijske funkcije v podjetju je uvajanje novosti za povečanje funkcionalnosti, zniževanje stroškov in s tem večanje konkurenčnih prednosti podjetja. Končni cilj podjetja je povečevanje obsega povpraševanja in povečevanje dobička.

Razvojna/inovacijska dejavnost v podjetju je v večini primerov povezana z raziskovalno dejavnostjo. Opredelimo ju lahko kot nosilca za nastajanje sprememb v podjetju in najpomembnejši element podjetništva.

Pri razvoju novosti mora biti podjetje pozorno predvsem na:

ciljne skupine uporabnikov,
specifične lastnosti in potrebe ter okolje, v katerem se nahajajo uporabniki,
konkurenčno ponudbo istovrstnega izdelka/storitve in njegovega substituta na trgu,
sistem prodajnih poti - distribucije,
načrtovano rast in strukturo panoge.