Išči

KREDITI IN POSOJILA ZA PODJETJA, POSOJA DENARJA, OBRATNI KAPITAL OD 1.000 DO 30.000 EUR

Posoja denarja in posojila
Jan 16, 2016
Branje traja 5 min

Kapitalska struktura

(Capital structure)

Kapitalska struktura je mešanica virov s katerimi podjetje financira svoje poslovanje ter sredstva. Kapitalska struktura označuje razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom ter na ta način razkrije način kako je podjetje financiralo premoženje, ki ga ima v lasti in ki proizvaja prihodke.

Načeloma se v izračunavanje kapitalske strukture vključujejo zgolj dolgoročni viri financiranja, medtem ko termin finančna struktura zajema tudi kratkoročne vire financiranja. Namen pri obeh je isti.

Namen kapitalske strukture je uporabnikom finančnih izkazov podjetja omogočiti vpogled v to kako tvegano je podjetje. Stopnja zadolženosti neposredno vpliva na finančno tveganjepodjetja. Podjetja, ki so financirana predvsem z dolžniškim kapitalom (finančni dolgovi, posojila, lizing itn.) in imajo minimalen delež lastniškega kapitala (vložek lastnika) so bolj tvegana. To zato, ker ima dolžniški kapital prednostno pravico pred lastniškim kapitalom v primeru insolventnosti ter likvidacije podjetja.

Različni viri financiranja imajo tudi različen strošek kapitala. Praviloma je strošek lastniškega kapitala (zahtevani donos na kapital) višji od stroška dolžniškega kapitala (višina obrestne mere).

Posledično je kapitalska struktura koristen instrument v rokah poslovodstva, ki poslovodstvu pomaga poiskati optimalno kapitalsko strukturo, ki podjetju omogoča najboljše razmerje med tveganjem ter povprečnim stroškom kapitala.

Najpogosteje uporabljani kazalnik, ki prikaže kapitalsko strukturo je kazalnik razmerja med dolgom in kapitalom (Debt to Equity, D/E ratio).

Kapitalsko strukturo lahko ponazorimo s spodnjim prikazom bilance stanja:

Precej zadolženo podjetje (večje tveganje):

Velja tudi obratno:

Potrebno je še omeniti, da se pri večjem deležu dolga v kapitalski strukturi finančno tveganje povečuje tudi zato, ker več dolga prinese s seboj več obresti, ki so obvezne, medtem ko izplačevanje dividend lastnikom niso.

Gospodarske panoge, poslovni modeli, zahteve lastnikov in potrebe podjetij so zelo različni, zato se posledično tudi optimalno razmerje med dolgom in kapitalom precej razlikuje med podjetji. Naloga poslovodstva je poiskati optimalno kapitalsko strukturo, ki omogoči najnižjo stopnjo tveganja ter najnižji možen strošek kapitala za posamezno podjetje.

Sorodne definicije:

Kapital
Finančna struktura
Tržna kapitalizacija
Optimalna kapitalska struktura

Koristne in zanimive povezave:

Capital IQ
Investopedia
Ljubljanska borza
Finančni kazalniki

Finančna struktura

(Financial structure)

Finančna struktura pomeni isto kot kapitalska struktura, le da poleg latniškega kapitala in dolgoročnih finančnih obveznosti, vključuje tudi kratkoročne finančne obveznosti. Finančna struktura tako zajema prav vse vire financiranja (kratkoročne in dolgoročne), medtem ko je kapitalska struktura osredotočena bolj na dolgoročne vire financiranja.

Finančna struktura pokaže s čem je podjetje financiralo svoje premoženje oziroma sredstva, ki proizvajajo prihodke.

Kapital

(Capital)

Kapital lahko pomeni več stvari, odvisno od konteksta v katerem se beseda uporablja. Toda na splošno kapital predstavlja finančni resurs ali vir, ki je na voljo za produktivno in donosno uporabo. Kapital lahko prispeva lastnik podjetja kot lastni vložek (lastniški kapital) ali pa je lahko pridobljen v obliki posojila (dolžniški kapital). V obeh primerih se kapital uporabi za namen ustvarjanja premoženja, kar imenujemo investiranje. Kapital ni samo začetni vložek temveč se lahko ustvari in poveča skozi uspešno poslovanje in gospodarjenje. Znani pisatelj in ekonomist Adam Smith v svoji knjigi "Wealth of Nations" je definiral kapital kot del človekovega imetja za katerega pričakuje, da mu priskrbi prihodek.

Kot že rečeno, kapital je lahko lastniški ali dolžniški, odvisno od tega kdo je prispeval sredstva za podjetje ter pod kakšnimi pogoji. Hkrati kapital lahko delimo tudi glede na pravno obliko podjetja, in sicer:

delniški kapital,
kapital z deleži,
kapitalska vloga.

Kapital ne pomeni izključno denar, temveč lahko predstavlja tudi druga materialna sredstva.

Iz računovodskega vidika predstavlja kapital obveznost do lastnika. Slovenski računovodski standard 8 definira kapital podjetja kot njegovo obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju (dobički) in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter dvigi (izplačila).

Količina kapitala je znak finančne stabilnosti in moči posameznika, organizacije ali nacije. Več kapitala pomeni tudi večjo stabilnost in moč ter sposobnost ustvarjanja dobička.

Ljubljana, Varšava – Dolžniško financiranje evropskih podjetij je tradicionalno bolj odvisno od bank kot od trga dolžniških finančnih instrumentov. A to se v zadnjem obdobju spreminja, saj družbe poskušajo vse pogosteje kapital dobiti na obvezniškem trgu, tudi v Sloveniji. Te premike so ugotavljali tudi na nedavni konferenci Warsaw Capital Market Summit. Direktor poljskega Bondspota Jacek Fotek meni, da je vloga kapitalskega trga glede na BDP v Evropi podcenjena v primerjavi z ZDA, Japonsko in celo Švico. Kot pravi, v ZDA dve tretjini dolžniškega financiranja izhajata iz obveznic, v Evropi je obratno. A to se po njegovih opažanjih spreminja, saj podjetja tako v Evropi kot na Poljskem vse pogosteje vire iščejo na obvezniškem trgu.

Vpliv krize

Darius Odzioba iz poljske banke PKO BP meni, da so rast trga dolžniškega kapitala spodbudili kriza in spremembe v razumevanju tveganj, tudi državnih vrednostnih papirjev. »Podjetja so začela diverzificirati svoj dolg,« pravi. Podobno razmišlja Rafal Lis iz Credit Value Investments: »Kriza je bila katalizator tudi za podjetja, ki so morala poiskati način za zapolnitev vrzeli v financiranju, in to so bile obveznice.« Marek Marciniak iz poljskega pokojninskega sklad ING OFE pa je prepričan, da banke ne bodo mogle delati enako kot doslej in se bodo morale prilagoditi trgu. »Nekatera podjetja na Poljskem so prerasla lokalno okolje, kar pomeni, da se bodo oddaljevala od bančnega financiranja in iskala druge vire.« Pol milijarde za nakupe Med takšne družbe se uvršča tudi delno državna poljska zavarovalnica PZU, ki bi jo, kot je slišati, zanimal tudi nakup Zavarovalnice Triglav. PZU je julija lani izdala za 500 milijonov evrov evroobveznic s petletno dospelostjo. Kot pojasnjuje Jerzy Rozlucki iz PZU, bodo zbrani denar porabili za nakupe in prevzeme, saj se želijo širiti. Katere prevzeme, ni razkril. Tudi slovenska podjetja se postopoma podajajo na obvezniški trg, a zbrani denar bolj kot za naložbe uporabijo za prestrukturiranje obstoječega dolga. Gorenje je lani izdalo za 73 milijonov evrov obveznic in jih namenilo za dodatno krepitev strukture ročnosti dolga in za razpršitev virov financiranja, ki so bili do takrat omejeni na bančne vire. Slovenska industrija jekla - Sij je lansko jesen izdala za 43 milijonov evrov obveznic, ki jih je namenila za diverzifikacijo dolgoročnih virov financiranja in zagotavljanje optimalne likvidnosti za uresničitev strategije razvoja do leta 2020. Letos je Sij izdal za 20 milijonov evrov komercialnih zapisov, v petek pa je napovedal novo izdajo obveznic med 30 in 50 milijoni evrov. Cilj je isti kot pri prvi izdaji, dodajajo mu pa še širitev poslovanja. Tudi Slovenski državni holding se je za prestrukturiranje svojega dolga odločil za izdajo obveznic. Po neuradnih informacijah jih bo izdal za 100 milijonov evrov. Mercator je junija letos izdal za 20 milijonov evrov komercialnih zapisov, katerih namen je uravnavanje likvidnosti, financiranje obratnega kapitala in razpršitev virov financiranja. Manjša odvisnost od bank Pri večini izdaj podjetniških obveznic je sodelovala tudi NLB. Tudi Brane Gregorec iz NLB opaža, da se podjetja vse bolj pogosto odločajo za tovrstno iskanje dolžniških virov tudi zaradi finančne krize. A kot pravi, takšno financiranje ni primerno za vsa podjetja, ampak le za največje in najboljše slovenske družbe. S tem podjetja zmanjšajo njihovo odvisnost od bank, razpršijo vire financiranja in si zagotovijo različne ročnosti in obrestne mere. »Obveznice omogočajo zadolževanje po razmeroma višjem znesku in z razmeroma daljšo ročnostjo,« pravi Gregorec. Kupci obveznic so pri nas večinoma institucionalni vlagatelji, kot so zavarovalnice, pokojninski skladi, ki veliko povprašujejo po teh naložbah. Slovenska podjetja obveznice večinoma izdajajo na našem kapitalskem trgu, ki ima svoje omejitve, saj izdajatelji, denimo, ne potrebujejo bonitete, pa tudi likvidnost je slabša, kar vlagatelji praviloma kompenzirajo s pribitkom na obrestno mero. Dopolnilno financiranje Čeprav usmerjanje podjetij v izdajo obveznic lahko pomeni manjše povpraševanje po posojilih, v NLB tega ne vidijo kot konkurenco, ampak kot dopolnilni način financiranja. Odzioba še opozarja, da dolžniškega kapitalskega trga ne smemo idealizirati, saj prinaša tudi svoja tveganja, kot je na primer slaba likvidnost sekundarnega trga obveznic