FINANCIRANJE PODJETIJ, KREDITI ZA PODJETJA IN POSOJILA ZA PODJETJA TER SAMOSTOJNE PODJETNIKE OD 1.00

Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje naložb v učinkovito rabo energije malih in srednje velikih podjetij 2014-2015

Marija Rogan Šik | 4. 8. 2014

Razpisnik:SID banka

Datum objave:7.7.2014

Rok za oddajo:30.10.2014

Predvidena višina sredstev:5.300.000 EUR

Namen kreditov: Namen programa je financiranje naložb v učinkovito rabo energije mikro, malih in srednje velikih podjetij. Spodbuda je namenjena financiranju gospodarske družbe za naložbe v učinkovito rabo energije.

Upravičenci do poroštva: Za spodbude lahko zaprosijo pravne osebe zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so ustanovljene in delujejo kot gospodarske družbe. Poslovni subjekt mora poslovati najmanj dve polni poslovni leti (24 mesecev).

Upravičeni stroški: Gospodarska družba lahko spodbudo porabi samo za kritje primernih naložbenih projektov in izdatkov kot opredeljeno v točkah 5 in 6 posebnih pogojev v prilogi I programa, pri čemer morajo biti vsi ti izdatki dokazljivi s knjigovodskimi listinami, ki verodostojno in pošteno izkazujejo poslovne dogodke, ki so z njimi neposredno povezani, in z drugimi dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva in razčlenjena.

Viri sredstev in proračun programa: Progam v obsegu do 5,3 mio EUR sestavljajo krediti in nepovratna sredstva. Sredstva v obliki kreditov zagotavlja SID banka iz naslova zadolžitve pri EIB, sredstva v obliki nepovratnih sredstev Evropske skupnosti pa EIB in sicer preko SID banke v okviru programa »SME FF EE Window«.

Oblike in pogoji spodbud: Oblika spodbude je kombinacija kredita in nepovratnih sredstev (v nadaljevanju: spodbuda), pri čemer se lahko posameznemu projektu dodeli sredstva v naslednjih okvirjih:

• najmanj 187.500 EUR in največ do 750.000 EUR v obliki kredita, pri čemer znesek kredita hkrati ne presega 75% stroškov naložbenega projekta;

• najmanj 22.500 EUR in največ do 90.000 EUR v obliki nepovratnih sredstev, pri čemer znesek nepovratnih sredstev hkrati ne presega 12% nakazanih sredstev kredita;

• seštevek dodeljenih sredstev iz točke a. in b. v nobenem primeru ne sme preseči 85% stroškov projekta.

Pogodbena obrestna mera je spremenljiva in je enaka seštevku referenčne obrestne mere 6-mesečni EURIBOR in nespremenljivega pribitka, ki se določi glede na bonitetno oceno gospodarske družbe, kvaliteto predloženih zavarovanj, ročnost kredita in ostale parametre naložbenega projekta.

Nadomestilo za obdelavo in vodenje kredita znaša 0,50 % od zneska kredita. Nadomestilo za nečrpani znesek se ne zaračuna. Nadomestilo za spremembo pogojev financiranja znaša 0,05 % od zneska kredita.

Ročnost kredita: Ročnost kredita je najmanj 3 leta in največ 12 let, pri čemer se ročnost kredita šteje od dneva sklenitve kreditne pogodbe do dneva zapadlosti zadnjega obroka kredita. Moratorij na odplačilo glavnice kredita se lahko odobri največ za obdobje trajanja projekta, vendar ne več kot eno leto od sklenitve kreditne pogodbe. Dodatne informacije o razpisu: http://www.sid.si/financiranje/financiranje-nalozb-msp-v-ucinkovito-rabo-energije.

Kategorija: Javni razpisi

PREGLEDNOST FINANČNIH ODNOSOV

Vsebina

• Sprejeti prepisi

• Uvodna pojasnila

• Javna podjetja

• Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili

• Prekrškovni organ in globe

• Poročanje Ministrstvu za finance

• Objave seznamov

• Najpogosteje zastavljena vprašanja in odgovori

1. Sprejeti predpisi

Področje preglednosti finančnih odnosov urejata:

• Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (v nadaljnjem besedilu: Direktiva Komisije 2006/111/ES) in

• Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št 33/11; v nadaljnjem besedilu: ZPFOLERD-1)

• Pravilnik o zagotavljanju preglednosti finančnih odnosov (Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik)

Z ZPFOLERD-1 je bila v slovenski pravni red prenesena Direktiva Komisije 2006/111/ES. ZPFOLERD-1 je nadomestil prej veljavni istoimenski Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD; Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08). Sprejetje ZPFOLERD-1 predstavlja izvedbo enega izmed popravljalnih ukrepov, ki jih je Računsko sodišče RS naložilo v reviziji smotrnosti ravnanja Ministrstva za finance (MF) in Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) pri zagotavljanju preglednosti finančnih odnosov med organi oblasti in javnimi podjetji in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti v letih od 2006 do 2009. ZPFOLERD-1 vsebuje drugačen koncept poročanja kot prej veljavni zakon. Poročanje o transakcijah javnih sredstev med letom ni več potrebno, ampak morajo biti vsi podatki o transakcijah javnih sredstev vključeni v letna poročila, razen če bi Evropska komisija zahtevala še dodatno dokumentacijo (kar je določal že ZPFOLERD). Zavezanci poročajo samo Ministrstvu za finance (po prej veljavnem zakonu je bila namreč predvidena skupna spletna aplikacija z AJPES, ki pa ni zaživela). Dne 1. 1. 2012 je začel veljati Pravilnik. Podlago za izdajo Pravilnika predstavlja 15. člena ZPFOLERD-1, ki daje ministru za finance pooblastilo, da podrobneje določi roke, načine evidentiranja in poročanja podatkov ter postopke poročanja in pridobivanja podatkov in dokumentacije po zakonu.

2. Uvodna pojasnila

Rešitve sprejetih predpisov na področju preglednosti finančnih odnosov prinašajo zagotovitev pravne podlage za ustrezno evidentiranje prejetih javnih sredstev v podjetjih, preprečitev prelivanja javnih sredstev za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v druge dejavnosti in s tem njihovega nedovoljenega subvencioniranja ter razkritje prejetih javnih sredstev v podjetjih, ki so pod prevladujočim vplivom državnih organov ali organov samoupravnih lokalnih skupnosti, z namenom preprečitve nedovoljenih državnih pomoči in s tem nelojalne konkurence na skupnem trgu Evropske unije.

Pojem storitev splošnega gospodarskega pomena je Evropska komisija pojasnila v svojem mnenju »Services of General Economic Interest Opinion Prepared by the State Aid Group of EAGCP« z dne 29. junija 2006, ki je objavljeno na njeni spletni strani: http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/sgei.pdf

Javna podjetja

ZPFOLERD-1 določa obveznost javnim podjetjem, ki prejmejo javna sredstva, da razkrijejo njihov prejem in uporabo v svojih letnih poročilih ter da hranijo dokumentacijo in podatke v evidencah najmanj pet let po koncu koledarskega ali obračunskega leta, v katerem so bila javna sredstva uporabljena. ZPFOLERD-1 določa tudi obveznost posedovanja letnih poročil in določenih podatkov Ministrstvu za finance. Javno podjetje po ZPFOLERD-1 je pravna oseba, ki izvaja tržno dejavnost in na katerega imajo lahko državni organi ali organi samoupravnih lokalnih skupnosti neposredni ali posredni prevladujoč vpliv.

Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili

Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, ki poleg dejavnosti, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali pooblastila, izvajajo še druge dejavnosti, morajo po ZPFOLERD-1 voditi ločene računovodske evidence po posameznih dejavnostih in ne smejo javnih in drugih sredstev, ki jih prejmejo v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali pooblastil, uporabiti za financiranje svojih ostalih dejavnosti. Razporejanje posrednih stroškov mora temeljiti na sodilih, katerih ustreznost in pravilnost njihove uporabe enkrat letno preveri revizor.

O sprejetih in revidiranih sodilih mora biti seznanjeno resorno ministrstvo, ki lahko zahteva, da organ nadzora izvajalca z izključno ali posebno pravico ali pooblastilom ponovno odloča o njihovi ustreznosti. Če se to v določenem roku ne zgodi ali se sodila ne spremenijo tako, da bi bila ustrezna, lahko prisojno ministrstvo začne postopek za odvzem izključne ali posebne pravice ali pooblastila.

ZPFOLERD-1 določa tudi obveznost posedovanja določenih podatkov Ministrstvu za finance.

Prekrškovni organ in globe

Nadzor nad izvajanjem ZPFOLERD-1 opravlja Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki lahko pri izvajanju nadzora zahteva poročila in informacije ali opravi pregled poslovanja pri državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih podjetjih in izvajalcih z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili.

ZPFOLERD-1 predpisuje, da se z globo od 6.000 do 20.000 eurov za prekršek kaznuje javna podjetja in izvjalce z izključno ali posebno pravico ali pooblastilom, v kolikor ravnajo v nasprotju z določbami zakona ter z globo od 300 do 4.000 eurov njihove odgovorne osebe.

Z globo od 300 do 4.000 eurov se kaznujejo tudi odgovorne osebe iz državnega organa in organa samoupravne lokalne skupnosti, v kolikor ravnajo v nasprotju z določbami zakona.

3. Poročanje ministrstvu za finance

Ministrstvo za finance ima po ZPFOLERD-1 obveznost, da vodi:

• seznam javnih podjetij v proizvodni dejavnosti in skupin javnih podjetij v proizvodni dejavnosti, katerih skupni letni čisti prihodek ali konsolidirani skupni letni čisti prihodek v zadnjem poslovnem letu presega 250 milijonov eurov;

• seznam javnih podjetij, katerih skupni letni čisti prihodek v zadnjih dveh poslovnih letih pred dodelitvijo javnih sredstev presega 40 milijonov eurov, in javnih kreditnih institucij, katerih bilančna vsota v istem obdobju presega 800 milijonov eurov;

• seznam izvajalcev z izključnimi ali posebnimi pravicami ali javnimi pooblastili, katerih skupni letni čisti prihodek v zadnjih dveh poslovnih letih presega 40 milijonov eurov in nadomestilo za izvajanje dejavnosti na podlagi izključnih ali posebnih pravic ni bilo določeno z merili objektivnosti, sorazmernosti in nepristranskosti.

Ministrstvo mora sezname vsako leto posodobiti do 20. marca po stanju na dan 31. decembra preteklega leta. Za potrebe vodenja teh seznamov ter za izvajanje ZPFOLERD-1 morajo Ministrstvu za finance poročati:

• državni organi,

• organi samoupravnih lokalnih skupnosti,

• javna podjetja in javna podjetja v proizvodni dejavnosti,

• pravne osebe, ki jih Ministrstvo za finance pozove in

• izvajalci z izključnimi in posebnimi pravicami ali pooblastili, ki jih ministrstvo pozove.

Državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti morajo sporočiti:

• podatke o vseh svojih neposrednih deležih ter ustanoviteljskih in glasovalnih pravicah v pravnih osebah ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje, ali o predpisih, v katerih jim je zagotovljen prevladujoč vpliv (rok: do konca februarja tekočega leta po stanju na zadnji dan preteklega leta na obrazcu Priloga 1 - Seznam neposrednih naložb);

• podatke o dodeljenih izključnih ali posebnih pravicah ali pooblastilih in podatke o tem, ali izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili opravljajo tudi druge dejavnosti (rok: do konca februarja tekočega leta po stanju na zadnji dan preteklega leta na obrazcu Priloga 4 - Izvajalci s pravicami ali pooblastili);

• vse podatke in pojasnila, ki jih zahteva Evropska komisija (rok: v osmih delovnih dneh od prejema poziva ministrstva);

Javna podjetja morajo sporočiti:

• podatke o vrsti in višini vseh neposrednih in posrednih deležih ter ustanoviteljskih in glasovalnih pravicah v pravnih osebah ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje, ali o predpisih, v katerih jim je zagotovljen prevladujoč vpliv (rok: do konca februarja tekočega leta po stanju na zadnji dan preteklega leta na obrazcu Priloga 2 - Seznam neposrednih in posrednih naložb);

• vse podatke in pojasnila, ki jih zahteva Evropska komisija (rok: v osmih delovnih dneh od prejema poziva ministrstva);

Javna podjetja v proizvodni dejavnosti in skupine javnih podjetij v proizvodni dejavnosti, uvrščeni v seznam, morajo Ministrstvu za finance poslati svoje letno poročilo. ZPFOLERD-1 v šestem odstavku 15. člena določa, da morajo v okviru letnega poročila ali v okviru samostojnega poročila poslati podatke o vseh oblikah njim dodeljenih javnih sredstev (rok: tisti, ki objavljajo letna poročila, ga morajo poslati v petih delovnih dneh po njegovi objavi, tisti, ki pa ne objavljajo letnih poročil, pa ga morajo poslati v šestih mesecih po izteku poslovnega leta; če je poslovno leto enako koledarskemu, je to do konca junija tekočega leta za preteklo koledarsko leto).

Pravne osebe, ki jih pozove Ministrstvo za finance, morajo sporočiti podatke o svoji lastniški strukturi (rok: v osmih delovnih dneh od prejema poziva ministrstva na obrazcu Priloga 3 - Lastniška struktura).

Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, morajo sporočiti vse podatke in pojasnila, ki jih zahteva Evropska komisija (rok: v osmih delovnih dneh od prejema poziva ministrstva).

Vsi zavezanci za poročanje Ministrstvu za finance poročajo v preglednicah Excel, do katerih lahko dostopajo na tej strani, in sicer na elektronski naslov gp.mf(at)gov.si. Po vzpostavitvi informacijskega sistema na Ministrstvu za finance, ki bo omogočal uvoz podatkov, pa bodo poročali v elektronski obliki XML. Datum vzpostavitve informacijskega sistema bo Ministrstvo za finance objavilo na tej spletni strani.

4. Objave seznamov

a) Seznam javnih podjetij in skupin javnih podjetij v proizvodni dejavnosti (več kot 250 mio EUR) po podatkih iz: 2014 – Jppd 250

b) Seznam javnih podjetij in javnih kreditnih institucij (več kot 40 oz. 800 mio EUR) po podatkih iz: 2013 & 2014 – Jp

c) Seznam izvajalcev (več kot 40 oz. 800 mio EUR) po podatkih iz: 2013 & 2014– Izvajalci

Arhiv objavljenih seznamov

Podatki iz letnih poročil 2012 in 2013 a) Seznam javnih podjetij in skupin javnih podjetij v proizvodni dejavnosti (več kot 250 mio EUR) po podatkih iz: 2013 – Jppd 250

b) Seznam javnih podjetij in javnih kreditnih institucij (več kot 40 oz. 800 mio EUR) po podatkih iz: 2012 & 2013 – Jp

c) Seznam izvajalcev (več kot 40 oz. 800 mio EUR) po podatkih iz: 2012 & 2013 – Izvajalci

Podatki iz letnih poročil 2011 in 2012

a) Seznam javnih podjetij in skupin javnih podjetij v proizvodni dejavnosti (več kot 250 mio EUR) po podatkih iz: 2012 – Jppd 250

b) Seznam javnih podjetij in javnih kreditnih institucij (več kot 40 oz. 800 mio EUR) po podatkih iz: 2011 & 2012 – Jp

c) Seznam izvajalcev (več kot 40 oz. 800 mio EUR) po podatkih iz: 2011 & 2012 – Izvajalci

Podatki iz letnih poročil 2010 in 2011

a) Seznam javnih podjetij in skupin javnih podjetij v proizvodnih dejavnosti (250 mio EUR) po podatkih iz: 2011 – JP250 b) Seznam javnih podjetij in javnih kreditnih institucij (40 oz. 800 mio EUR) po podatkih iz: 2010 & 2011 – JP40in800 c) Seznam izvajalcev (40 oz. 800 mio EUR) po podatkih iz: 2010 & 2011 – Izvajalci

Podatki iz letnih poročil 2009 in 2010

a) Seznam javnih podjetij in skupin javnih podjetij v proizvodnih dejavnosti (250 mio EUR) po podatkih iz: 2010 – JP250 b) Seznam javnih podjetij in javnih kreditnih institucij (40 oz. 800 mio EUR) po podatkih iz: 2009 & 2010 – JP40in800 c) Seznam izvajalcev (40 oz. 800 mio EUR) po podatkih iz: 2009 & 2010 – Izvajalci

5. Najpogosteje zastavljena vprašanja in odgovori

1. Katera javna podjetja zavezuje II. poglavje ZPFOLERD-1 »Obveznost evidentiranja finančnih odnosov med organi oblasti in javnimi podjetji«?

II. poglavje ZPFOLERD-1 velja za javna podjetja, katerih letni čisti prihodek presega 40 milijonov EUR oziroma za javne kreditne institucije, katerih bilančna vsota presega 800 milijonov EUR. Pri čemer je potrebno upoštevati, da je javno podjetje v ZPFOLERD-1 opredeljeno kot pravna oseba, ki izvaja tržno dejavnost in na katerega imajo lahko državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti neposredni ali posredni prevladujoč vpliv, ter da posredni deleži in pravice v pravnih osebah pomenijo vse delnice, poslovne deleže in druge naložbe v pravne osebe ter ustanoviteljske, glasovalne in druge pravice v pravnih osebah, ki jih ima država, občina ali javno podjetje prek drugega javnega podjetja.

2. Ali so javni zavodi lahko opredeljeni kot javno podjetje po ZPFOLERD-1?

Da. Javni zavodi so lahko zavezanci po II. poglavju ZPFOLERD-1, saj lahko ustrezajo pojmu javnega podjetja v smislu zakona npr. zaradi ustanoviteljskih pravic države ali občine, hkrati pa so tudi nosilci pooblastil za izvajanje javne službe, ki je ena izmed dejavnosti v splošnem interesu. Skladno s tem so dolžni izpolnjevati obveznosti, ki jih zakon naloga javnim podjetjem, kot tudi tiste, ki jih nalaga izvajalcem z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili. Javne zavode torej lahko zavezuje II. in III. poglavje ZPFOLERD-1.

3. Ali so podjetja, opredeljena kot javna podjetja po ZPFOLERD-1, lahko opredeljena tudi kot izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili?

Da. Obveznost uporabe sodil, z namenom vodenja ločenih računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih, se nanaša na izvajalce z izključnimi ali posebnimi pravicami ter nosilce javnih pooblastil, v kolikor poleg dejavnosti v splošnem interesu (gospodarske javne službe), ki jo opravljajo na podlagi pravic oziroma pooblastila, izvajajo še druge dejavnosti. Če javno podjetje na podlagi izključne ali posebne pravice ali pooblastila izvaja dejavnost v splošnem interesu, poleg tega pa opravlja še druge tržne dejavnosti, veljajo zanj tudi pravila zakona, ki urejajo sodila. Torej prav tako kot javne zavode, tudi podjetja lahko zavezuje II. in III. poglavje ZPFOLERD-1.

4. Ali se sodila, ki jih mora izvajalec s posebnimi ali izključnimi pravicami ali pooblastili uporabljati na podlagi drugega področnega predpisa, lahko uporabljajo tudi za spremljanje ločenih računovodskih evidenc po ZPFOLERD-1?

Da. V kolikor sodila, ki jih zavezanec po ZPFOLERD-1, izdela skladno s pravili področnega predpisa, izpolnjujejo tudi kriterije, ki jih določata 8. in 9. člen ZPFOLERD-1, so takšna sodila primerna tudi za vodenje ločenih računovodskih evidenc po ZPFOLERD-1.

FINANČNI VODIČ KAZALO UVOD..........................................................................................................................................................3 KORAK 1: OBLIKE FINANCIRANJA .................................................................................................. 4 KORAK 2: RAZLIČNI AKTERJI IN POTENCIALNI VLAGATELJI V NOV PROJEKT ............6 KORAK 3: FINANČNI NAČRT............................................................................................................... 9 UVOD Ta dokument želi postati vodič podjetnikom, ki želijo ustanoviti novo podjetje, pri pripravi finančnih projekcij novega podjetniškega projekta. Finančni vodič opisuje korake, ki jim mora podjetnik slediti, da lahko definira in pripravi finančni načrt, ki bo omogočal vpogled v poslovanje in finančno stanje novega podjetniškega projekta. Koraki so: • Korak 1: Oblike financiranja. • Korak 2: Različni akterji in potencialni vlagatelji v nov projekt. • Korak 3: Finančni načrt. KORAK 1: Oblike financiranja Najti pravo obliko financiranja je za podjetje odločilnega pomena pri začetku novega poslovanja. Iskanje finančnih virov je ključna dejavnost pri vodenju novega podjetja in podjetnik je prisiljen sprejemati pomembne odločitve v tej fazi. Pred vsako finančno odločitvijo – vključno z investicijami in stroški – mora podjetnik imeti jasno vizijo o finančnih in ekonomskih projekcijah novega projekta za obdobje 3 let, kot tudi podrobne informacije o različnih možnostih in oblikah financiranja novega podjetniškega projekta. Prva odločitev, ki jo mora podjetnik sprejeti je, ali bo iskal dolžniško ali lastniško financiranje projekta. Odločitev je odvisna od več faktorjev in je v končni fazi odvisna od specifičnih okoliščin in pristopa podjetnika. Dolžniško financiranje Shema dolžniškega financiranja pomeni, da banka ali druga finančna institucija podjetniku posodi denar s primerno obrestno mero. Podjetnik se mora pogajati o najboljših pogojih za njega z različnimi bankami. Predmet pogajanja so sledeče teme: ‰ Skupna vrednost posojila. ‰ Obrestna mera. ‰ Bančni stroški pri najemu posojila. ‰ Garancije, ki jih mora podjetnik dati na razpolago pri najemu posojila. Garancija je lahko osebna ali v obliki zgradb/prostorov, ki so v lasti podjetnika. Pri shemi dolžniškega financiranja banko ne zanima toliko stopnja dobička novega podjetja, temveč bolj njena likvidnost, saj le-ta vpliva na sposobnost vračanja posojila. Podjetnik te sheme ne bo uporabil, razen če ima zelo pozitiven denarni tok za odplačilo obresti in glavnice. Za podjetnika je shema zanimiva, če je znesek posojila relativno majhen in kratkoročen. S stališča banke bo podjetniku zelo težko odobrila posojilo, ker so majhna nova podjetja – še posebno tehnološka podjetja – zelo tvegana. Banke v takih primerih zahtevajo od podjetnika garancije. Lastniško financiranje Shema lastniškega financiranja pomeni, da finančna institucija – sklad tveganega kapitala, poslovni angeli, ipd. – postanejo solastniki podjetja. To pomeni, da podjetnik izgubi nekaj nadzora nad novim podjetjem, proporcionalno z vrednostjo partnerjevega investiranega kapitala. Po drugi strani pa finančne institucije omogočajo podjetju: ‰ Kapital za nov projekt. ‰ Svetovanje pri vodenju novega podjetja. Podjetnik mora iskati investitorja, ki lahko ponudi najboljši sistem svetovanja za njegove potrebe. ‰ Metodologijo pri nadzoru razvoja poslovanja, vključno s finančnimi shemami za predstavitev mesečnih poročil za spremljanje poslovanja. S to shemo podjetnik: ‰ Ne odplačuje obresti in glavnico. ‰ Deli dobiček z vsemi partnerji, vključno s finančno institucijo, v razmerju z vloženim kapitalom. ‰ Ne vrača denarja, če podjetje ne uspe. Prednosti lastniškega financiranja so: ‰ Podjetnik ima podporo finančne institucije, saj je tudi ta zainteresirana na uspeh podjetja. ‰ Podjetnik ni zavezan z rednim odplačevanjem dolga in ima s tem boljše stanje denarnih tokov. ‰ Manjši finančni pritiski. Lastniško financiranje pokriva fiksne in ostale stroške tudi ko je poslovanje podjetja slabše. KORAK 2: Različni akterji in potencialni vlagatelji v nov projekt Lastniški kapital Glavni akterji pri financiranju z lastniškim kapitalom so: ‰ Skladi tveganega kapital. ‰ Poslovni angeli. ‰ Regionalne razvojne agencije in regionalne finančne institucije. Skladi tveganega kapitala predstavljajo skupna sredstva institucionalnih investitorjev (pokojninski skladi ali zavarovalnice) in velikih podjetij, ki jih zbirajo specializirana podjetja, ki upravljajo sklad. Upravljavci sklada tveganega kapitala kupujejo delnice novega podjetja z namenom podpore novemu podjetju pri njeni rasti. Skladi tveganega kapitala so primarni vir financiranja inovativnih podjetij pri njihovi rasti. Na splošno se sredstva sklada tveganega kapitala delijo na: ‰ Semenski kapital, ki se investira na začetku poslovanja in predstavlja del ustanovnega kapitala. ‰ Financiranje zagona podjetja, ki je namenjen podjetjem, ki so začela svoje poslovanje in so namenjena za razvoj proizvodov in začetne trženjske aktivnosti. ‰ Financiranje razvoja ali širitve, ki je namenjen za doseganje rasti in širitve podjetja, ki je v preteklosti že doseglo profitabilnost. Prednosti Slabosti Lastniški delež Delna izguba nadzora nad podjetjem Ne dajejo se nobene garancije Vlagatelj si pridobi vlogo v upravljanju podjetja. Ne plačuje se obresti Potrebna je močna finančna disciplina. Svetovanje s strani izkušenih vlagateljev Delitev dobička Poslovni angeli so ponavadi premožnejši posamezniki, ki so pripravljeni svoje sredstva vložiti v lastniški delež v novem podjetju na osnovi njihovih izkušenj in interesov. Lahko so: ‰ Aktivni in upokojeni vodstveni kadri. ‰ Uspešni podjetniki. ‰ Osebe, ki so prodale svoje podjetje in želijo investirati gotovino, ki so jo s tem pridobili. ‰ Ljudje, ki so pridobili sredstva v procesu privatizacije. Poslovni angeli ponavadi želijo postati solastniki novega podjetja in investirajo v sektorje, ki jih poznajo in v katerih imajo izkušnje. Prednosti Slabosti Lastniški delež Delna izguba nadzora nad podjetjem Potrpežljivost – manjši pritiski za izstop Slabša finančna spremljava poslovanja Manjši vrednosti investicij Slabša poslovna mreža na vseh nivojih. Manjši stroški kot pri skladu tveganega kapitala Delitev dobička Ne plačuje se obresti Znanje, svetovanje in kontakti, ki jih imajo poslovni angeli. Financiranje brez tveganja za investitorja Glavni akterji na tem področju so: ‰ Banke. ‰ Leasing podjetja. Banke nudijo različne storitve. Osnovne sheme, ki jih banke ponujajo so sledeče: ‰ Odobren limit na računu. Podjetniku omogoča pridobitev direktnega posojila (do odobrenega zneska) za financiranje poslovanja. Ponavadi ima takšno posojilo fiksno obrestno mero. ‰ Srednje in dolgoročna posojila. To so posojila, ki se ponavadi dajejo za investicije v stalna sredstva, stroje ali prevozna sredstva. Rok odplačila je usklajen s časom amortizacije sredstva. Srednjeročna posojila imajo ponavadi fiksne obrestne mere, dolgoročna pa spremenljive. ‰ Hipoteke. Predstavljajo obliko dolgoročnega posojila, kjer je garancija nepremičnina. Če ima podjetnik v lasti nepremičnino, jo lahko zastavi kot garancijo za odplačilo posojila. Možno je tudi, da je nepremičnina v lasti sorodnika podjetnika in le-ta zastavi nepremičnino v njegovem imenu. ‰ Bančna garancija. To je garancija, ki jo banka daje v namene realizacije operativnih aktivnosti (stranka podjetja lahko zahteva bančno garancijo pred podpisom pogodbe) ali investicij. Leasing podjetja ponujajo leasing sheme podjetnikom. Leasing je v bistvu najemna pogodba med podjetnikom in leasing podjetjem, ki omogoča, da podjetnik uporablja sredstvo brez da bi ga sam kupil. Podjetnik se mora pogajati za pogoje leasinga, tako da bo plačeval najemnino za sredstvo v času amortizacije sredstva. Po preteku tega obdobja pa ima podjetnik možnost odkupa po realni vrednosti sredstva. Z leasing shemami se tveganje, vezano na ekonomičnost sredstva prenese na leasing podjetje. Lastno financiranje podjetnika Lastno financiranje podjetnika je priložnost za iskanje sredstva za zagon novega podjetja. Možnosti, ki jih ima podjetnik so: ‰ Prihranki ‰ Sredstva prijateljev in sorodnikov. ‰ Nacionalne, regionalne in lokalne institucije, razvojne agencije in finančne institucije. Podjetnik ponavadi financira nov podjetniški projekt z vsemi sredstvi, ki si jih lahko privošči, kot tudi z ostalimi nedenarnimi prispevki. Prijatelji in sorodniki lahko tudi prispevajo k novemu projektu, ampak ponavadi je to bolj v obliki pomoči kot kapaciteta za investiranje. Ponavadi so ta sredstva manjšega obsega in ne prinašajo komercialnih kontaktov. Nacionalne, regionalne in lokalne institucije, razvojne agencije in finančne institucije imajo ponavadi finančne sheme za podjetniške projekte, ki lahko prispevajo k strateškim in razvijajočim sektorjem. Te javne ustanove ponujajo donacije, subvencioniranje obrestnih mer in garancije. Ostale oblike financiranja: Podjetniki imajo tudi ostale oblike financiranja operativnih aktivnosti novega podjetja, ki so lahko: ‰ Financiranje preko dobaviteljev ‰ Financiranje preko kupcev ‰ Financiranje preko zaposlenih Dobavitelji lahko financirajo operativne aktivnosti novega podjetniškega projekta z materialno podporo, prenosom znanja, dobavo zastonj materialov v času tehnološkega razvoja ali s posebnimi plačilnimi pogoji za nabavljeno blago. Kupci lahko financirajo operativne aktivnosti novega podjetja s predplačili. Kupec lahko financira tudi del tehnološkega razvoja novega izdelka, če ga le-ta zanima. Zaposleni lahko postanejo solastniki novega podjetja in s tem postanejo še bolj motivirani za uspešno prihodnost podjetja. Step 3: Finančni načrt Finančni načrt je dokument, ki vključuje vse ključne finančne projekcije za določitev finančnega stanja novega podjetja. Za pripravo finančnega načrta mora podjetnik pridobiti in analizirati informacije o naslednjih elementih novega projekta: - Potrebna prodaja za ugotovitev točke preloma. - Amortizacija. - Odplačilo posojil. - Stroški dela. - Operativni stroški Podjetnik mora oceniti omenjene informacije za nadaljnja 3 leta z upoštevanjem informacij, zbranih v teku tržne raziskave. Ko se informacije zberejo in analizirajo, podjetnik pripravi finančni načrt, ki je sestavljen iz naslednjih elementov: OCENA PREJEMKOV IN PLAČIL Napoved denarnih tokov: ‰ Zelo pomembno je vedeti in oceniti, kdaj lahko podjetnik pričakuje prejemke in plačila. ‰ Dobra ocena prejemkov in plačil omogoča dobro pripravo napovedi denarnih tokov novega podjetja. ‰ Na ta način bo podjetnik v stanju oceniti viške ali primanjkljaj denarja in kam vlagati presežke. ‰ Podjetnik bo lahko ocenil, kdaj bo potreboval dodatna finančna sredstva za pokrivanje primanjkljaja. ‰ Podjetnik lahko sledi napoved denarnih tokov z realnimi podatki letnega proračuna. IZKAZ USPEHA Izkaz uspeha ‰ Zelo pomembno je pripraviti mesečno oceno rezultatov operativnih aktivnosti – uspeha – za nadaljnja 3 leta. ‰ Izkaz uspeha je potrebno pripraviti za vsako skupino izdelkov/storitev. ‰ Na ta način lahko podjetnik pripravi napoved povračila vsakega izdelka/storitve. ‰ Analiza povračila sredstev za vsak izdelek/storitev omogoča podjetniku sprejemati strateške odločitve o posameznih izdelkih/storitev. IZKAZ STANJA Izkaz stanja: ‰ Zelo pomembno je pripraviti izkaz stanja za naslednje 3 leta. ‰ Izkaz stanja omogoča podjetniku pregled nad celotnim podjetjem na določen dan. Orodje za pripravo jasne analize finančnih napovedi je v obliki Excel datoteke. Podjetnik lahko uporablja modele za finančne napovedi v orodju Poslovni načrt.

#FINANCIRANJEPODJETIJKREDITIZAPODJETJAINPOSO #Prikateribankidobitinajcenejšikratkoročnikre #PrimerjajteponudbostanovanjskihkreditovBančne #FINANCIRANJEOBRATNIHSREDSTEVNatisniVUniCre #Posojadenarjainposojilakreditizapodjetjain #BANČNIKRDITIINPOSOJILADENARJATERGOTOVINEZA #Virifinanciranjapodjetjaposojilainkreditiza #KreditzgarancijoSlovenskegapodjetniškegasklad #finančniviri #POSOJADENARJAZAMIKROINMALAPODJETJAOD1000 #posojadenarja #Iščetedodatnevirefinanciranjazaglobalnorast #MožnostiugodnegafinanciranjaMSPSIDSlovensk