Posojila in krediti za podjetja. Posojila, posoja denarja in finančni viri ter krediti za podjetja

Posojilo lastnemu podjetju

Avtor: Igor Kadunc | Objava: 02.06.2011

Bralka sprašuje, v katerih primerih je smiselno, da lastnik podjetja da posojilo svojemu podjetju? Kakšna mora biti obrestna mera? Kakšne so davčne posledice za podjetnika kot fizično osebo?

Kredit svojemu podjetju je seveda zelo smiseln, če podjetnik ima denar, podjetje ga pa za delovanje potrebuje. Če je edini lastnik podjetja, bo »zaslužil« od 2,5 do 5 odstotkov letno zmanjšano za 20-odstotni cedularni davek, ki ga mora podjetje plačati ob nakazilu obresti (izpolniti je treba REK2 obrazec in plačati »davčni odtegljaj«). Toliko je verjetno razlika med obrestno mero za depozit podjetnika in kredita, ki bi ga sicer najelo podjetje. S tem, ko da kredit svojemu podjetju, tudi pokaže, da vanj zaupa. Dati kredit svojemu podjetju nosi s seboj določene pravne posledice. Posojilo lastnika se namreč v primeru stečaja postavi na konec vrste za poplačilo obveznosti. Pravzaprav ima enak značaj kakor kapital podjetja. Posojilo lastnika podjetju je namreč po svoji vsebini podobno vložku v kapital. Če namreč podjetje drugje ne bi moglo najeti nujno potrebnega posojila, bi bila edina alternativa lastnika vplačilo dodatnega kapitala v podjetje. Seveda so drugačne tudi davčne posledice, kajti obresti, ki jih prejmejo fizične osebe, so sicer obdavčene z 20-odstotno stopnjo (kot tudi dividende in kapitalski dobički), državi pa ni treba plačati davka od dobička, ker so pač priznan strošek podjetja. Zaradi tega je država določila višine obrestnih mere, ki so davčno nevtralne. Če so presežene, zapadejo obdavčitvi. Osnove za določitev nevtralne obrestne mere med povezanimi osebami opredeljuje Pravilnik o priznani obrestni meri (Uradni list RS, št. 117/06) skupaj s sklepom o variabilnem delu obresti Ministrstva za finance, ki ga dobite na spletni strani www.durs.gov.si. Izračun, narejen na osnovi pravilnika in sklepa, pokaže, da bi bila obrestna mera, ki bi bila za podjetje davčno nevtralna, za 3-mesečni kredit 2,249-odstotna. (spremenljivi del 1,249 % in 1 % na osnovi bonitete, ker verjetno nimate bonitetne ocene svojega podjetja).

Tako kažejo podatki prve spletne borze posojil pri nas posoja.com, na kateri si posamezniki in tudi nekatera podjetja med sabo ponujajo denar; preverili smo, kaj ponujajo

MOJE FINANCE

Nujno potrebujem dva tisoč evrov posojila. Če mi kdo lahko posodi, mu bom zelo hvaležna. Glede pogojev vračila se strinjam z vašimi željami, je na spletni strani borze posojil zapisala ena od povpraševalk. Kdo so sploh ljudje, ki iščejo denar na tržnici posojil, in kdo so tisti, ki so jim ga pripravljeni posoditi? Ali so takšna posojila cenejša ali dražja kot na bankah?

Na tržnici posojil, oziroma spletni strani posoja.com, smo povpraševali po posojilu v vrednosti pet tisoč evrov, ki bi ga odplačevali tri leta, za kar smo predlagali 10-odstotno efektivno letno obrestno mero. In rezultat? V tednu dni nismo dobili nobene ponudbe. Na drugi strani pa smo ponudili 15 tisoč evrov posojila po 9,9-odstotni letni obrestni meri za največ tri leta in prvo prošnjo prejeli že v petih minutah po oddaji oglasa. V samo dveh dneh se je za naš izmišljeni oglas zanimalo kar 20 ljudi.

Pred slabega pol leta je Toni Golob zagnal prvo spletno borzo posojil ( [www.posoja.com] ) pri nas. V tem času se je na borzo registriralo več kot 1.050 oseb, medtem ko je spletna stran imela slabih 38 tisoč obiskov. Vse torej kaže, da je zanimanja za posojila v teh kriznih časih veliko.

Kaj je borza posojil

Najprej poglejmo, kaj borza posojil sploh je? Gre za prvi tovrstni spletni portal pri nas, prek katerega lahko denar posodimo drugim ali pa posojilo dobimo od različnih fizičnih oziroma pravnih oseb. Trenutno je razmerje med številom posojilodajalcev in posojilojemalcev ena proti deset, pojasnjuje Golob.

To pomeni, da je desetkrat več takih, ki posojilo potrebujejo, kot tistih, ki so ga pripravljeni dati. Takšne borze posojil, prek katerih si različne osebe brez pomoči finančnih posrednikov (banke, hranilnice) izposojajo denar, po svetu sicer niso nič novega; omenimo recimo ameriški borzi posojil (www.lendingclub.com, www.zopa.com), ki sta prisotni v Italiji, ZDA in Veliki Britaniji, in nemško borzo ( [www.auxmoney.com] ).

Kako deluje

Registracija na portalu posoja.com je preprosta, prav tako tudi oddaja oglasa. Preizkusili smo, kako borza deluje v praksi, in se postavili v vlogo posojilojemalca in tudi posojilodajalca. Povpraševali smo po posojilu v vrednosti pet tisoč evrov, ki bi ga odplačevali tri leta, za kar smo predlagali 10-odstotno efektivno letno obrestno mero. In rezultat? V tednu dni nismo dobili nobene ponudbe. Na drugi strani pa smo ponudili 15 tisoč evrov posojila po 9,9-odstotni letni obrestni meri za največ tri leta in prvo prošnjo prejeli že v petih minutah po oddaji oglasa.

V samo dveh dneh se je za naš izmišljeni oglas zanimalo kar 20 ljudi. Večina med njimi je želela posojilo za več tisoč evrov za dobo, daljšo od leta dni. Prav tako so nekateri (ne vsi) zahtevali dodatne informacije glede pogojev in zavarovanja posojila. Tretjina je napisala, da so redno zaposleni, nekateri celo v državnih službah. Za jamstvo nekateri ponujajo stanovanje ali zemljišče, zahtevajo odlog plačila prvega obroka do novega leta, priznajo, da potrebujejo posojilo za poplačilo starih dolgov.

Med prosilci se je našel celo svežepečeni espejevec, ki je pred tremi meseci zagnal podjetje, a ima težave, ker se ukvarja s sezonsko dejavnostjo in dela v zimskem času ni veliko, položnice pa se mu kopičijo. Potrebuje do dva tisoč evrov posojila za obdobje leta dni. Oglas smo po dveh dneh umaknili, ker nismo želeli zavajati ljudi, temveč le začutiti utrip, kaj se dogaja.

Kdo si izposoja?

Povpraševalce po posojilih Golob deli na dve skupini: na tiste, ki potrebujejo denar in so v precejšnji finančni zagati, ter na podjetnike, ki potrebujejo kapital za recimo širitev poslovanja. Zneski, po katerih povprašujejo, se gibljejo od nekaj sto evrov do več 10 tisoč evrov, celo milijon evrov.

Med razlogi, zakaj povpraševalci potrebujejo posojila, pa na posoja.com navajajo: za plačilo starih dolgov, limitov ali posojil, položnic, šolnine, zaradi grožnje pred deložacijo, zaradi selitve, zdravstvenih težav, za popravilo, nakup avtomobila ali počitniške prikolice, za plačilo izgubljenih tožb na sodišču, za plačilo odvetnika, nakup opreme za stanovanje, zemljišča, prenovo hiše, za nakup kurilnega olja in podobno.

Na drugi strani je torej skupina podjetnikov, večinoma gre za espeje, ki potrebujejo kapital za zagon podjetja recimo kmetijsko-gozdarske obrti, gostilne, spletne trgovine ali za nakup opreme, materiala, parcele v industrijskih conah in podobno. Našli smo tudi primer, da posojilojemalec prosi za posojilo v višini treh tisočakov za zagon podjetja, plačal pa bi ali po obrokih ali v enkratnem znesku po tem, ko prejme subvencijo za samozaposlitev od države. Podjetnikov, ki na bankah in pri lizinških hišah denarja ne dobijo, je vse več, opaža Golob.

Kdo posoja

Med posojilodajalci prevladujejo predvsem pravne osebe, medtem ko je fizičnih oseb malo, našteli smo le dve. Med vsemi prijavljenimi so tudi takšni, ki oglasa ne oddajo, a na seznamu posojilojemalcev poiščejo najustreznejše kandidate, opozarja Golob. Pa poglejmo, kdo so dajalci posojil. V začetku novembra je bilo največ oglasov ljubljanskega podjetja Skupina 8, mariborske družbe Ellissa, ki, zanimivo, poleg posojil štirih bank ponuja tudi storitve prevajanja ruskega jezika, prodajo lepil, izdelavo spletnih strani, posredujejo pa tudi pri prodaji nepremičnin. Sledita espejevec Boštjan Štromajer iz družbe Multifin inMišel Tasunović iz družbe Mitas, ki se poleg s finančnim posredništvom ukvarja še s čistilnim servisom in izdelavo spletnih strani. Bank ali hranilnic na posoja.com za zdaj še ne ni. K sodelovanju jih bomo povabili takrat, ko bo portal dosegel prepoznavnost med ljudmi, pravi Golob.

In kakšni so oglasi posojilodajalcev?

Mitas je v enem od oglasov zapisal: Hitri hipotekarni kredit uredimo vsem, ki imajo prihodke, ampak jih ne morejo prikazati, vsem honorarno zaposlenim, samostojnim podjetnikom brez prve bilance, osebam s trenutnimi finančnimi težavami, kot so blokade na TRR, izvršbe na nepremičnini in podobno. Kredit uredimo na osnovi zastavitve nepremičnine. Znesek kredita ne sme presegati tretjine realne vrednosti nepremičnine. Zastaviti se mora celotna nepremičnina.

Kaj pa obrestna mera?

In kakšne so obrestne mere na borzi posojil? V oglasu, ki ga je objavila ljubljanska družba Skupina 8, bi bil na primer mesečni obrok za 500 evrov posojila, ki bi ga odplačevali v 11 obrokih, 63,6 evra. Skupaj bi torej odplačali 700 evrov. Če to primerjamo s potrošniškim posojilom, ki bi ga lahko najeli recimo pri Hypo Alpe-Adrii Group, bi bil mesečni obrok za enak znesek in ročnost 47 evrov. Skupaj bi torej odplačali 518 evrov. Razlika med obrestmi pri obeh je 182 evrov.

Družbi Multifin, ki posreduje za Volksbank, smo posredovali prošnjo za izdelavo informativnega izračuna za posojilo v višini pet tisočakov, ki bi ga odplačali v 36 obrokih. Navedli smo, da prejemamo približno 600 evrov mesečne plače in da posojilo potrebujemo za odplačilo dolga. Iz družbe so nam odgovorili, da nam zaradi premajhnih dohodkov ne morejo odobriti posojila za obdobje treh, lahko pa za najmanj štiri leta. Pri njih bi na mesec plačevali 113,1 evra, kar je primerljivo tudi z nekaterimi bankami.

Težav z najemom posojila pod pogoji, ki smo si jih zamislili, pa ne bi imeli v mariborskem podjetju Ellissa. Napisali so nam, da bi bil mesečni obrok za najem pet tisoč evrov za obdobje treh let 155 evrov, kar je primerljivo z bankami. Pri tem so upoštevali obrestno mero 5,65 odstotka in pribitek, ki so ga zamolčali oziroma nam svetovali, da si ga izbrskamo sami na spletnih straneh hranilnice Lon, banke Unicredit in Sparkasse.

Za podrobnejše izračune bi jim morali prej poslati fotokopijo osebnega dokumenta in davčne številke, plačilne liste in izpisek iz banke za nekaj minulih mesecev ter potrdilo o zaposlitvi. Sicer pa so v oglasu na posoja.com zapisali: Urejamo gotovinska posojila za upokojence in vse zaposlene, tudi za tiste z dohodki, manjšimi od 450 evrov, za dobo do devet let.

Večina ponudnikov je pripravljena ponuditi posojilo po obrestni meri do 10 odstotkov, medtem ko so povpraševalci pripravljeni plačati tudi 100-odstotkov in več za posojilo, pa opaža Golob. Veliko je tudi takih, ki bi si denar sposodili le za mesec dni, recimo 500 evrov, vrnili pa bi 600 evrov, torej po 20-odstotni obresti meri. Gre pri tem za oderuške obresti? Efektivna obrestna mera (EOM) v posojilnih pogodbah, ki jih posojilodajalci, ki niso banke ali hranilnice, sklepajo s porabniki, je lahko največ 200 odstotkov višja od povprečne; če je višja od tega, je pogodba nična, opozarjajo na tržnem inšpektoratu.

Ob morebitni ugotovljeni ničnosti posojilne pogodbe mora posojilojemalec vrniti celoten znesek posojila, posojilodajalec pa vsa prejeta plačila. Tržni inšpektorat je letos opravil 199 inšpekcijskih pregledov pri ponudnikih posojil in posojilnih posrednikih ter ugotovil 101 kršitev, eden pa je opravljal dejavnost potrošniškega kreditiranja brez dovoljenja urada za varstvo potrošnikov. Pri najemanju posojil zunaj bančne mreže morajo biti posojilojemalci še posebej pazljivi, zato naj pogodbo, preden jo podpišejo, podrobno preberejo in proučijo, še opozarjajo na inšpektoratu.

Inšpektorji so preverili tudi delovanje spletne tržnice posoja.com, a kot trdijo, ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Gre namreč le za oglasni prostor, na katerem brezplačno objavljajo ponudbo ali povpraševanje po finančnih sredstvih brez posredovanja upravitelja spletne strani, so nam sporočili.

Prednosti in tveganja

Seveda je treba povedati, da se predvsem posojilodajalec srečuje z določenimi tveganji, da mu posojilojemalec prejetega denarja ne bo vrnil. Po drugi strani pa tvega tudi posojilojemalec, saj bi ga posojilodajalec lahko izsiljeval. In kako se pred tem zaščititi? Na spletni strani imajo natančen vodnik, kako ravnati, da ne eden ne drugi ne bosta izigrana. Ob tem Golob še posebej opozarja, da jamstvo ali zavarovanje najetega posojila ne sme biti nesorazmerno z višino posojila.

Torej, če si želiš izposoditi nekaj tisoč evrov, je jamstvo lahko zlatnina, avtomobil in podobno, ne pa recimo nepremičnina, kar se v praksi tudi dogaja.

Sicer pa je tveganje za uporabnike spletnega portala posoja.com podobno kot pri največji spletni dražbeni trgovini eBay. Tam ne veš, kaj kupiš, dokler kupljenega ne dobiš na dom. Vendar sistem v 95-odstotkih deluje, pojasnjuje Golob. Dodajmo še to, da lastnik spletne strani ne prevzema nobenega tveganja, povezanega z vstopom v posojilna razmerja.

#Prikateribankidobitinajcenejšikratkoročnikre #BANČNIKRDITIINPOSOJILADENARJATERGOTOVINEZA #Virifinanciranjapodjetjaposojilainkreditiza #DolžniškofinanciranjeDolžniškofinanciranjepom #FinančnosvetovanjeinkreditnoposredovanjeBeta #Kreditigotovinaindenarzamalapodjetjapogo #Virifinanciranjapodjetjakreditiposojiladen #bančnoposojilo #Posojadenarjapodjetjeminposameznikomzzavarov #Posojadenarjainposojilakreditizapodjetjain #FINANCIRANJEOBRATNIHSREDSTEVNatisniVUniCre #KreditissubveniconiranoobrestnomeroGorenjska #FinanciranjeraziskavinrazvojazaMSP7Okvir #kreditiinposojila #25milijonovEURzadolgoročnofinanciranjerasti #Posojadenarjapodjetjeminpravnimosebamkizb #FINANČNEDENARNEINKREDITNEREŠITVEZAMALAPODJ