IŠČETE POSOJILO? POSOJA DENARJA IN KREDITI ZA PODJETJA TER POSAMEZNIKE Z ZAVAROVANJEM

Dolgoročno financiranje

Prednosti dolgoročnega financiranja:

sredstva so namenjena uresničitvi poslovnih zamisli in želja;
višina kredita, ročnost, vračilo ter vrsta zavarovanja so prilagojeni investiciji;
sredstva so na razpolago za daljše obdobje;
sredstva se lahko porabijo/črpajo na predhodno dogovorjeni način, skladno s poslovnimi potrebami in načrti;
sredstva financiranja so namenjena: širitvi obsega poslovanja; financiranju priprave na in izvajanju mednarodnih gospodarskih poslov; financiranju dolgoročnih naložb v osnovna sredstva, vključno z obratnim kapitalom; financiranju raziskav in razvoja; financiranju varovanja okolja in energetske učinkovitosti.

Nudimo vam naslednje vrste dolgoročnega financiranja:

Investicijsko financiranje

Namenjeno je vsem pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, ki želijo financirati nabavo ali posodobitev osnovnih sredstev (npr. nabava strojev in druge tehnološke opreme, izgradnja novih proizvodnih linij, skladiščnih kapacitet, posodobitev poslovnega procesa, nakup nepremičnin, ipd.), širitev obsega poslovanja, nove poslovne zamisli.

Značilnosti:

odplačilna doba od 13 mesecev do 10 let;
odplačilna doba je odvisna od namembnosti kredita;
črpanje sredstev kredita je namensko v enkratnem znesku ali v dogovorjenih tranšah;
glavnica kredita se vrača v mesečnih obrokih, skladno s kreditno pogodbo;
mesečno odplačevanje obresti;
obrestna mera in stroški odobritve kredita so odvisni od bonitetne ocene stranke, ročnosti kredita, kvalitete zavarovanja in poslovnega sodelovanja z banko.

Projektno in nepremičninsko financiranje

Projektno financiranje je posebna oblika dolgoročnega financiranja večjih novih projektov ali obsežnejših razširitev obstoječih zmogljivosti s področja prometne in komunalne infrastrukture, telekomunikacij, energetike, ekologije, turizma, ipd. Odločitev za financiranje temelji na načrtovanih bodočih prihodkih projekta in na premoženju projektnega podjetja, ki je glavna oblika zavarovanja kredita, zato se pričakuje, da stranka ustanovi projektno družbo in na ta način loči poslovanje matičnega podjetja od projektnega, oz. da je premoženje projektne družbe oddvojeno od premoženja matične družbe.

Nepremičninsko financiranje je oblika kratkoročnega in dolgoročnega financiranja razvoja stanovanjskih, industrijskih in poslovnih objektov, trgovskih in logističnih centrov, obrtnih con in objektov za sprostitev in prosti čas.

Značilnosti:

struktura financiranja je vedno oblikovana na podlagi investicijskega načrta;
kredit je zavarovan s prvovrstno zastavno pravico na nepremičnini, ki je običajno predmet financiranja;
ročnost, obrestna mera, zavarovanja in stroški odobritve kredita so odvisni od bonitetne ocene stranke, kvalitete ponujenih zavarovanj in poslovnega sodelovanja z banko;
črpanje sredstev kredita je strogo namensko;
mesečno odplačevanje obresti;
svetovalne storitve bančnih strokovnjakov.

Potrebujete dodatne nasvete, hitre odgovore? Obrnite se na vaše HYPO svetovalce.

Veste, kaj je množično financiranje?

Nina Petrič

30 nov 2015

0 komentarjev

Ko več vlagateljev hkrati prispeva finančna sredstva in z njimi podjetju oziroma samostojnemu podjetniku pomaga uresničiti zastavljen projekt, gre za množično financiranje. Gre za preprost model poslovanja, ki se po podatkih Evropske komisije najpogosteje pojavlja v naslednjih oblikah:

vzajemna posojila (deluje po načelih tradicionalnega bančnega posojila – vračilo denarja z obrestmi),
množično financiranje lastniškega kapitala (deluje po načelih prodaj delnic oziroma deleža v podjetju več vlagateljem),
množično financiranje v zameno za nagrado (vlagatelji v zameno za financiranje pričakujejo nagrado, kot je končen produkt ali storitev),
množično financiranje na podlagi donacij (zbiranje denarja za dobrodelne namene, pri čemer donatorji ne prejmejo nagrade ali povračila),
udeležba pri dobičku/prihodku (samostojni podjetniki oziroma podjetja delijo prihodke v zameno za takojšnje financiranje)
množično financiranje dolžniških vrednostnih papirjev (deluje po načelih vlaganja v vrednostne papirje),
hibridni modeli (podjetja oziroma samostojni podjetniki lahko združujejo več različnih oblik množičnega financiranja).

Večina spletnih strani, kjer poteka množično financiranje, deluje po načelih ‘vse ali nič’. Pri poštenem načinu poslovanja podjetje prejme vse prispevke, če jim uspe zbrati določeno vsoto in nič, če jim ne uspe. V tem primeru zbrana sredstva dobijo tistim, ki so denar vložili.

Množično financiranje pogosto deluje po načelu ‘vse ali nič’.

Klikni in deli

Množično financiranje ali ‘crowdfunding’

Množično financiranje mnogi bolje prepoznajo pod angleškim izrazom ‘crowdfunding‘. Osebe preko spletnih platform, ki so namensko ustvarjene za takšno poslovanje, zbirajo sredstva za financiranje projekta oziroma podjetja.

Gre za sistem, kjer množica prispeva denar za podjetniško idejo ter na ta način podjetniku pomaga uresničiti nov projekt, podjetje ali zamisel. Po podatkih Evropske komisije tovrstno financiranje pogosto uporabljajo rastoča oziroma zagonska podjetja, saj gre za najlažji način dostopanja do dodatnih finančnih sredstev.

Nekatera podjetja množično financiranje uporabljajo za oglaševanje svojih idej in zamisli. Preko spletnega kanala podjetja, poslovneži in samostojni podjetniki ustvarjajo skupnost, ki jim nudi vpogled na trg, stranke oziroma kupci pa lahko z njimi komunicirajo ter sodelujejo pri izvršitvi novih projektov.

IZOBRAŽEVANJE

Nepovratna sredstva so na voljo, ste pripravljeni?

Ne veste kako se lotiti množičnega financiranja? Do denarja lahko pridete tudi s pomočjo razpisov. Za dober projekt lahko denar na razpisih dobijo tudi mikro in majhna podjetja.

Več informacij

Kako deluje množično financiranje?

Na spletnih straneh, ki so namenjene množičnemu financiranju, se zbirajo osebe, ki prikazujejo ideje ter osebe, ki te zamisli financirajo. Gre za sklepanje finančnih zavez, kjer naj bi vsak sodelujoč prispeval svoj del. Uporabniki imajo možnost vlagati denar za prototipe produktov, podjetja oziroma samostojni podjetniki pa morajo v primeru uspešnega zbiranja sredstev plačati provizijo spletnim stranem, kjer se izvaja množično financiranje.