Financiranje podjetij, krediti in posojila za samostojne sp podjetnike

Ljubljana, Varšava – Dolžniško financiranje evropskih podjetij je tradicionalno bolj odvisno od bank kot od trga dolžniških finančnih instrumentov. A to se v zadnjem obdobju spreminja, saj družbe poskušajo vse pogosteje kapital dobiti na obvezniškem trgu, tudi v Sloveniji. Te premike so ugotavljali tudi na nedavni konferenci Warsaw Capital Market Summit. Direktor poljskega Bondspota Jacek Fotek meni, da je vloga kapitalskega trga glede na BDP v Evropi podcenjena v primerjavi z ZDA, Japonsko in celo Švico. Kot pravi, v ZDA dve tretjini dolžniškega financiranja izhajata iz obveznic, v Evropi je obratno. A to se po njegovih opažanjih spreminja, saj podjetja tako v Evropi kot na Poljskem vse pogosteje vire iščejo na obvezniškem trgu.

Vpliv krize

Darius Odzioba iz poljske banke PKO BP meni, da so rast trga dolžniškega kapitala spodbudili kriza in spremembe v razumevanju tveganj, tudi državnih vrednostnih papirjev. »Podjetja so začela diverzificirati svoj dolg,« pravi. Podobno razmišlja Rafal Lis iz Credit Value Investments: »Kriza je bila katalizator tudi za podjetja, ki so morala poiskati način za zapolnitev vrzeli v financiranju, in to so bile obveznice.« Marek Marciniak iz poljskega pokojninskega sklad ING OFE pa je prepričan, da banke ne bodo mogle delati enako kot doslej in se bodo morale prilagoditi trgu. »Nekatera podjetja na Poljskem so prerasla lokalno okolje, kar pomeni, da se bodo oddaljevala od bančnega financiranja in iskala druge vire.« Pol milijarde za nakupe Med takšne družbe se uvršča tudi delno državna poljska zavarovalnica PZU, ki bi jo, kot je slišati, zanimal tudi nakup Zavarovalnice Triglav. PZU je julija lani izdala za 500 milijonov evrov evroobveznic s petletno dospelostjo. Kot pojasnjuje Jerzy Rozlucki iz PZU, bodo zbrani denar porabili za nakupe in prevzeme, saj se želijo širiti. Katere prevzeme, ni razkril. Tudi slovenska podjetja se postopoma podajajo na obvezniški trg, a zbrani denar bolj kot za naložbe uporabijo za prestrukturiranje obstoječega dolga. Gorenje je lani izdalo za 73 milijonov evrov obveznic in jih namenilo za dodatno krepitev strukture ročnosti dolga in za razpršitev virov financiranja, ki so bili do takrat omejeni na bančne vire. Slovenska industrija jekla - Sij je lansko jesen izdala za 43 milijonov evrov obveznic, ki jih je namenila za diverzifikacijo dolgoročnih virov financiranja in zagotavljanje optimalne likvidnosti za uresničitev strategije razvoja do leta 2020. Letos je Sij izdal za 20 milijonov evrov komercialnih zapisov, v petek pa je napovedal novo izdajo obveznic med 30 in 50 milijoni evrov. Cilj je isti kot pri prvi izdaji, dodajajo mu pa še širitev poslovanja. Tudi Slovenski državni holding se je za prestrukturiranje svojega dolga odločil za izdajo obveznic. Po neuradnih informacijah jih bo izdal za 100 milijonov evrov. Mercator je junija letos izdal za 20 milijonov evrov komercialnih zapisov, katerih namen je uravnavanje likvidnosti, financiranje obratnega kapitala in razpršitev virov financiranja. Manjša odvisnost od bank Pri večini izdaj podjetniških obveznic je sodelovala tudi NLB. Tudi Brane Gregorec iz NLB opaža, da se podjetja vse bolj pogosto odločajo za tovrstno iskanje dolžniških virov tudi zaradi finančne krize. A kot pravi, takšno financiranje ni primerno za vsa podjetja, ampak le za največje in najboljše slovenske družbe. S tem podjetja zmanjšajo njihovo odvisnost od bank, razpršijo vire financiranja in si zagotovijo različne ročnosti in obrestne mere. »Obveznice omogočajo zadolževanje po razmeroma višjem znesku in z razmeroma daljšo ročnostjo,« pravi Gregorec. Kupci obveznic so pri nas večinoma institucionalni vlagatelji, kot so zavarovalnice, pokojninski skladi, ki veliko povprašujejo po teh naložbah. Slovenska podjetja obveznice večinoma izdajajo na našem kapitalskem trgu, ki ima svoje omejitve, saj izdajatelji, denimo, ne potrebujejo bonitete, pa tudi likvidnost je slabša, kar vlagatelji praviloma kompenzirajo s pribitkom na obrestno mero. Dopolnilno financiranje Čeprav usmerjanje podjetij v izdajo obveznic lahko pomeni manjše povpraševanje po posojilih, v NLB tega ne vidijo kot konkurenco, ampak kot dopolnilni način financiranja. Odzioba še opozarja, da dolžniškega kapitalskega trga ne smemo idealizirati, saj prinaša tudi svoja tveganja, kot je na primer slaba likvidnost sekundarnega trga obveznic.

Dolgoročni kredit

Dolgoročni kredit z odplačilno dobo nad 1 letom je namenjen financiranju nakupa poslovnih prostorov, opreme, dolgoročnih obratnih sredstev ali kapitalskim naložbam. Dolgoročni kredit vam zagotovi sredstva, ki jih boste potrebovali bodisi za širitev poslovanja bodisi za to, da bi izkoristili kakšno drugo dolgoročno poslovno priložnost. Višina kredita in njegova ročnost sta odvisni od namena, vaše bonitete, sposobnosti odplačevanja, kakovosti zavarovanja ter vašega dosedanjega sodelovanja z banko. Potrebna dokumentacija:

vloga za odobritev;
akt o ustanovitvi, izpisek iz sodnega registra;
podpisni karton pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na TRR;
podatki ter izkazi o preteklem in tekočem poslovanju;
osebna izkaznica prosilca;
dokumentacija za izvajanje Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma;
načrti in informacije za prihodnje poslovanje;
krajši investicijski program ali poslovni načrt;
dokumentacijo o realnosti predračunske vrednosti naložbe in virov financiranja;
gradbeno dovoljenje, če gre za novo zgradbo, ali priglasitev gradbenih del, če gre za adaptacijo zgradbe.

Oblike zavarovanja:

bianco menice;
zastava vrednostnih papirjev in denarnih sredstev (hranilne vloge, vezani depoziti);
zastava premičnin (predmeti in oprema večje vrednosti);
zastava nepremičnin (poslovni in neposlovni gradbeni objekti);
poroštvo (druge pravne ali fizične osebe);
cesija terjatev;
bančna garancija;
drugo po dogovoru.