Posoja denarja in posojila za podjetja, ki ne dobijo na banki kredita. Kreditiranje je možno zgolj n
Posojila, posoja in krediti za podjetja, finančni viri ter kreditiranje podjetij
Garancijska Shema
Višina razpisanih sredstev za kredite po občinah je:
Občina
Sredstva v €
Mestna občina Koper
425.000,00
Občina Izola
126.000,00
Občina Piran
82.000,00
Občina Sežana
192.000,00
OOPZ Sežana
5.000,00
Občina Hrpelje-Kozina
6.000,00
Občina Ilirska Bistrica
0,00
SKUPAJ
836.000,00
Garancijska shema za Obalno kraško regijo in Občino Ilirska Bistrica (RRC GS)
RRC GS je notranja organizacijska enota, ki deluje v okviru Regionalnega razvojnega centra Koper.
Namen sheme je pospeševanje razvoja podjetništva v regiji preko finančne podpore v obliki ugodnejših kreditov pri bankah in zagotavljanja garancij za odobrene kredite upravičencem, članom Garancijske sheme.
RRC Koper v Uradnem listu RS letno objavlja razpise za dodeljevanje ugodnih kreditov z garancijami za podjetja in samostojne podjetnike. Kreditno-garancijski pogoji se določijo za vsako leto posebej.
Upravičenci do kreditov z garancijami:
Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP), ki so organizirana kot gospodarske družbe ali samostojni podjetniki in imajo sedež dejavnosti in lokacijo naložbe na območju občin Koper, Izola, Piran, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača, Komen in Ilirska Bistrica ali pa MSP, ki investirajo na območju teh občin. Za opredelitev velikosti MSP se upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008, z dne 6.8.2008
Nameni, za katere se dodeljujejo krediti z garancijami
Upravičeni stroški investicije:
Stroški materialnih investicij, ki pomenijo stroške nakupa strojev in opreme, nakupa zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in nakupa objekta.
Stroški nematerialnih investicij, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja.
Med upravičene stroške ne spada nakup cestno prevoznih sredstev.
Kako se je mogoče vključiti v shemo?
Za pridobitev kredita z garancijo se je potrebno včlaniti v Garancijsko shemo pri RRC Koper (izpolniti in poslati Obrazec za včlanitev) ter izpolniti Razpisno dokumentacijo in jo posredovati na RRC Koper. Ob vključitvi v shemo mora član vplačati enkratno nepovratno članarino v višini 110,00 eur.
Kontaktna oseba: Irena Cergol 05 – 6637 583
irena.cergol@rrc-kp.si
Pomembni dokumenti:
razpis_2015.pdf
Pravilnik_GS_2015.pdf
obrazec_za_včlanitev_2015.doc
razpisna_dokumentacija_RRC_Koper_2015.doc
Nova Uredba de minimis
Priloga 1 Uredbe Komisije (ES) 800/2008
Pro et contra: financiranje podjetij v Sloveniji 30 glas gospodarstva, februar 2016 Banke nasploh nočejo kreditirati podjetij Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Slovenska bančna sanacija je bila draga kot žafran. Bila je uspešna, če jo merimo z odzivom finančnih trgov in da se je Slovenija z njo izognila prošnji za pomoč trojke. Toda sanacija bank je padla na testu kreditiranja gospodarstva. Na vrhuncu, konec leta 2008, so slovenska podjetja pri bankah imela za 20,3 milijarde evrov kreditov, do konca leta 2013 se je z drastičnim procesom razdolževanja ta masa kreditov zmanjšala na 11,5 milijarde evrov, do konca leta 2014 pa še za dodatne 2,3 milijarde evrov. Zmanjševanje kreditov se je nadaljevalo tudi lani, do konca oktobra so krediti podjetniškemu sektorju upadli še za slabih 800 milijonov evrov na vsega 8,4 milijarde evrov. Problem je očiten: psihološki Banke imajo očiten problem s kreditiranjem gospodarstva, ki se s sanacijo bank ni rešil. Razloga sta vsaj dva. Prvič, del problema je v zahtevi evropskih institucij, da morajo sanirane banke zmanjšati obseg kreditiranja, ker so dobile državno pomoč. To bo seveda zmanjšalo tržne deleže saniranih bank in znižalo njihovo prodajno ceno. Toda problem je, da zmanjšanega kreditiranja s strani domačih bank ne nadomestijo banke v tuji lasti. Drugi problem je, da banke nasploh nočejo kreditirati podjetij (za razliko od gospodinjstev). Njihov glavni argument je, da dobra podjetja nimajo težav s kreditiranjem, da pa je kreditna sposobnost večine podjetij zelo omejena. Toda resnici na ljubo je problem predvsem psihološke narave. Banke se izgovarjajo, da projekti niso dovolj dobri in da bilance podjetij niso dovolj dobre, pri čemer pa so zelo restriktivne. Danes je za banke finančni vzvod (merjen kot neto dolg glede na denarni tok) v višini štiri že zgornja meja, pred začetkom krize pa s tem niso imele težav in so posojale tudi pri vzvodu sedem ali več. Pred krizo so bile preveč zaupljive, danes so premalo. Še se bodo izgovarjale Katera je prava mera, je težko reči, saj bančništvo temelji na zaupanju. Gre za logične psihološke posledice te velike krize, ki se jih ne da odpraviti na kratek rok, kajti banke se bodo še nekaj časa izgovarjale na svoje (zaostrene) kreditne standarde. Ti standardi se bodo zmehčali šele, ko bo gospodarska rast močnejša in ko bodo bančniki pozabili na zadnjo krizo. Takrat se bo zaupanje povrnilo in standardi zmehčali. V določeni točki bodo banke postale spet preveč zaupljive in radodarne s krediti in dobili bomo novo finančno krizo.. Toda to vedenje nam danes nič ne pomaga pri reševanju kratko in srednjeročnih težav pri kreditiranju podjetij. In kar je še huje, zmanjšana kreditna aktivnost bank ne deluje negativno samo na gospodarstvo, pač pa tudi na bilance bank. Po eni strani se zmanjšujejo obrestni (in neobrestni) prihodki bank, kar ogroža njihov poslovni rezultat. Po drugi strani se bilance bank slabšajo, ker se zaradi nekreditiranja poslabšuje kreditni portfelj. Podjetja, ki so prezadolžena, da bi lahko dobila nove kredite za tekoče poslovanje, hirajo, s čimer se njihove obveznosti do bank še poslabšujejo. Banke tako držijo podjetja v smrtnem objemu, medtem ko celotna naveza med bankami in prezadolženimi podjetji drsi nazaj v brezno. Pri tem pa bi v mnogih primerih bilo dovolj že čisto preprosto prestrukturiranje dolgov z reprogramiranjem na daljše obdobje. Banke so obsedele Banke so se v procesu sanacije večinoma zadovoljile s tem, da so najslabše terjatve prenesle na DUTB, preostale terjatve do delujočih podjetij pa so zavarovale tako, da so se vsedle na nepremično in premično premoženje podjetij ter njihove kapitalske naložbe. In nato na tem obsedele. Čakajoč, da se situacija reši sama po sebi. Vendar se ne bo. Banke bodo morale postati bolj aktivne pri prestrukturiranju finančnih dolžnikov, kajti banke so tako zdrave, kot so zdravi njihovih dolžniki. To spoznanje, da lahko banke pomagajo pri zdravljenju svojih bolnikov, pa nikakor noče prodreti v zavest bančnikov. gg Banke držijo podjetja v smrtnem objemu, medtem ko celotna naveza med bankami in prezadolženimi podjetji drsi nazaj v brezno. Foto: Saša Despot, mediaspeed.net Tiskano na papirju Sora Matt 1.1., 80g papirnice GORIČANE.
#Posojilaposojainkreditizapodjetjafinančni #VAMPRIMANJKUJEOBRATNIHSREDSTEVZAFINANCIRANJE #Posojadenarjaposojagotovineposojilogotovinep #KREDITIINPOSOJILAZAPODJETJAFINANCIRANJEOBRA #PrimerjajteponudbostanovanjskihkreditovBančne #SeznambankBankekijimjebiladodeljenajamstv #FINANCIRANJEPODJETIJKREDITIZAPODJETJAINPOSO #MožnostiugodnegafinanciranjaMSPSIDSlovensk #KREDITIPOSOJILADENARGOTOVINAZAPODJETJAIN #KreditnoposredovanjeČeželitesvojimstrankamo #KreditiizPosojilnegaskladazamalainsrednjev #FINANCIRANJEOBRATNIHSREDSTEVNatisniVUniCre #ašapotrebaNašarešitevKratkoročnofinanciranje #UgodnipodjetniškikreditiDataDOO15jun201 #PosojilazapodjetjainsamostojnepodjetnikeODKU #Nakupnekaterihnepremičninjelahkougodnejšisa #StrukturiranofinanciranjeStepodjetjealiustan #KratkoročnikreditKratkoročnikreditzodplačil #KratkoročnikreditiPotrebujetefinančnasredstva #Posojilolahkoprinasdobitevsirednozaposleni
