KREDITIRANJE, FINANCIRANJE, POSOJA DENARJA IN KREDITI ZA PODJETJA OD 1.000 DO 30.000 EUR

Viri financiranja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Financiranje z dolžniškim kapitalom[uredi | uredi kodo]

Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva, da odplača vsoto izposojenih denarnih sredstev vključno s plačilom, izraženim v obliki obrestne mere, včasih pa tudi v pogodbenih točkah, za uporabo ali možnost uporabe denarja. Če gre za kratkoročno financiranje ( ki traja manj kot eno leto), se denar po navadi nameni za zagotavljanje obrtnega kapitala za financiranje zalog, terjatev ali za delovanje podjetja. Sredstva se navadno odplačujejo iz nastale prodaje in dobička čez leto. Dolgoročno posojilo (ki traja dlje kot eno leto) se najpogosteje nameni za nakup lastnine, kot so strojna oprema, zemljišče ali stavba, del vrednosti pa se uporabi kot jamstvo. Še zlasti pri nizkih obrestih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku, da ohrani večji del lastništva v podjetju, in da z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček.

• Najpogostejše oblike dolžniškega financiranja so:

• bančni krediti in obveznice,

• lombardni krediti,

• hipotekarni krediti,

• faktoring,

• lizing,

• franšizing,

• kreditne kartice,

• obveznosti do dobaviteljev

Slabost takega financiranja je redno izplačevanje obresti, ki pa predstavlja denarni obtok v času, ko je za podjetje najvažnejše ohranjanje največjega možnega obsega sredstev in vlaganje v razvoj.

Financiranje z lastniškim kapitalom[uredi | uredi kodo]

Viri lastniškega financiranja so lastna sredstva podjetnika in drugih sovlagateljev, ki so lahko v podjetje vložena v obliki kapitalskih deležev ali v obliki delnic. Financiranje z lastniškim kapitalom daje vlagatelju pravico do lastniškega deleža v podjetju. Pri taki obliki financiranja ni treba zastaviti sredstev in plačilo je povezano z dobičkom. Torej, so zaslužki vlagateljev odvisni od rasti in dobičkonosnosti podjetja. Vlagatelji imajo pomembno vlogo v podjetju, saj poleg finančne pomoči, nudijo tudi pomoč pri poslovodenju. Slabost lastniškega financiranja je, da podjetnik prepusti del lastništva in nadzora. V primeru propada podjetja, vlagatelj doživi izgubo.

Lastniški kapital razdelimo na tri vrste: neformalni tvegani kapital, delniški kapital in tvegani kapital.

Navadni lastniški kapital je sestavljen iz več delov Osnovni kapital (1) predstavlja nominalno vrednost zbranega lastniškega kapitala. Vplačani presežek (2) se pojavi vselej, ko družba ob izdaji za delnico dobi več kot znaša nominalna vrednost delnice. Celotni znesek vplačanega presežka znaša ravno zmnožek razlike med dejansko plačano ceno in nominalno vrednostjo delnice s številom delnic, Naslednjo sestavino predstavljajo rezerve (3), ki jih družbe oblikujejo z namenom povečanja varnosti poslovanja. O oblikovanju rezerv odloča skupščina delničarjev. Če npr. nastopijo slabe gospodarske razmere, rezerve predstavljajo blažilec za kritje izgube tekočega leta. V primeru dobička, ugotovljenega v izkazu uspeha, pa lahko družba skladno s politiko dividend del dobička razdeli delničarjem v obliki izplačila dividend, del pa zadrži. Za zadnji znesek se v bilanci stanja poveča postavka preneseni čisti dobiček (4).

Si upate tvegati?

Finance Live

4 min

Simobil julija z novo organizacijsko strukturo

19 min

Tesla želi za 2,5 milijarde evrov kupiti Solar City

1 ura

Mitsubishi zaradi goljufanja pri porabi goriva letos pričakuje visoko izgubo

1 ura

V Cerarjevi koaliciji bo vse več izsiljevanj. Koliko nas bo to stalo?! 1

1 ura

Petrol prodal 50-odsototni delež GEN-I

2 uri

Cerar ne razume svojih dveh poslancev, ki sta zamrznila članstvo zaradi Luke. In pozablja, kaj govori :)2

2 uri

Kdaj izvemo, ali Britanci ostanejo ali odidejo? 3

0

13.09.2001 17:00Finance 165/2001

Tvegani kapital kot alternativen vir financiranja malih in srednje velikih podjetij

DAMJAN ŽUGELJ

Tudi v Sloveniji se čedalje bolj uveljavljajo mala in srednje velika podjetja. S tem se odpira vprašanje načina financiranja teh podjetij, ki je odvisno od lastništva, vrste in pravne oblike podjetja. Posamezne kategorije je treba opredeliti in jih povezovati z načini financiranja, med katerimi se čedalje bolj uveljavlja tvegani kapital. Slednji lahko uspešno nadomešča ali dopolnjuje bančni ali lastniški trajni kapital in tudi državne podpore pri nastajanju novih proizvodov, rasti in razvoju podjetja, uvajanju novih tehnologij in nastajanju nove zaposlenosti.

Ljudje ustanavljajo podjetja iz različnih vzrokov. Ne glede motiv pa podjetniški proces zahteva poleg poslovne priložnosti tudi določena finančna sredstva. Običajno podjetnik nima na voljo vseh potrebnih sredstev, zato uresničevanje poslovne priložnosti vedno terja premostitev vrzeli med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi.

Nedvomno je eno od ključnih vprašanj upravljanja rastočega posla njegovo financiranje. Najpogosteje se v tesni povezavi z omenjenim pojavljajo še vprašanja življenjskega cikla podjetja, oblik oziroma metod rasti posameznega podjetja. Podjetniki navadno težavo financiranja zožijo na vprašanje, kako najti ustrezno količino denarja. Tedaj pogosto ugotovijo, da je pomembno to, da imajo dobro poslovno zamisel, trg in ljudi, denar pa se bo za takšen posel že našel. V resnici pa je financiranje pri upravljanju tveganega posla mnogo pomembnejše. Ne gre namreč le za to, da ob določeni poslovni zamisli z ustrezno proizvodnjo, trgom in ekipo izpeljemo posel, temveč moramo poiskati še ustrezne finančne vire. Mnogo pomembneje je za novonastala in že delujoča podjetja ter podjetnike, ki bi radi izkoristili svojo poslovno priložnost, da dobro razumejo finančne zahteve podjetja in zaznajo potrebe po kapitalu, kar narekuje dober izbor finančnih sredstev. Pri tem je tako za mala kot srednje velika podjetja dobro vedeti, da v zgodnejših stopnjah za svojo rast nujno potrebujejo kapital. Vendar hitreje ko rastejo, bolj se "apetiti" po svežem, dodatnem kapitalu večajo. Hkrati pa se je treba tudi zavedati, da vse oblike in viri sredstev niso primerni za financiranje v vseh stopnjah rasti podjetja.

V splošnem je vir financiranja večinoma določen s tem, koliko sredstev potrebuje podjetnik in kdaj jih potrebuje, ali jih potrebuje pred začetnim obdobjem, v začetnem obdobju ali pozneje in ali financiranje zahteva dolžniška ali lastniška sredstva (to je v kakšni obliki jih potrebuje). Namreč podjetniki se pri poslovanju pogosto srečujejo s kritičnimi težavami in različnimi posledicami raznih dejanj, kar poleg izbire ustrezne oblike podjetja vpliva tudi na njegovo financiranje.

In kako se financirajo mala in srednje velika podjetja v Sloveniji? Odgovor je, da pretežno lastniško. To dejstvo ne preseneča, saj je dolžniški kapital pri nas še vedno absolutno predrag. Če je dodatno financiranje neizogibno, si podjetja najraje sposodijo denar pri banki, čeprav so stroški zelo visoki. Postopki pridobitve posojila so zamudni in pogosto neuspešni, zaradi česar je navadno financiranje iz lastnih prihrankov edina možna rešitev. Na splošno sicer velja, da je lastniški kapital zaradi večjega tveganja dražji od dolžniškega, vendar pa to ne velja za mala podjetja, kjer so lastniki ponavadi rezidualni strošek za podjetje. To pomeni, da dobijo tisto, kar ostane podjetju po plačilu vseh obveznosti. S tega vidika bi težko rekli, da se mala podjetja ne financirajo ustrezno, saj se njihovi lastniki ponavadi vedejo racionalno. Rečemo lahko, da je od poslovnega znanja in iznajdljivosti lastnikov odvisna tudi ustreznost načina financiranja njihovih podjetij.

Seveda ima financiranje z dolžniškim kapitalom kot tudi z lastniškim določene prednosti in pomanjkljivosti. Posojilodajalec, to je dolžniško financiranje, si ponavadi razen zakonsko priznane pravice do obresti in poplačila glavnice izbojuje tudi posebno pravico zavarovanja posojila, ponavadi s sredstvi podjetja (nepremičnine, stroji), če pa podjetje teh sredstev nima, pa pogosto z zastavno pravico na podjetnikovo osebno premoženje. V najslabšem možnem primeru lahko torej podjetnik s svojo družino ostane na cesti brez strehe nad glavo, kar pomeni veliko tveganje za podjetnika - posojilojemalca. Po drugi strani pa vlagatelji lastniškega kapitala ne morejo zahtevati nobenih jamstev. Skupaj z ustanovitelji si delijo tveganje neuspeha in so za svoje naložbe nagrajeni s kapitalskim dobičkom, ki ga dosežejo z eno od oblik izhoda iz podjetja, denimo svoj delež prodajo podjetniku ali menedžmentu podjetja, drugemu vlagatelju ali pa se podjetje v celoti proda in gre z delnicami na borzo. Iz navedenega sledi, da so prednosti lastniškega financiranja predvsem v dodatnih ekonomskih subjektih, ki s svojim denarjem, znanjem, vodstvenimi sposobnostmi in poslovnimi zvezami sodelujejo s podjetnikom. Lastniško financiranje tudi tekoče ne obremenjuje poslovanja podjetja z rednim plačevanjem določenih dolžniških zneskov.

Prav tu pa se kot priložnost za financiranje ustanovitve podjetja, njegovega tekočega poslovanja in zlasti njegove rasti pojavlja tvegani kapital kot ena izmed alternativ lastniškega financiranja. Ta vlagateljem zagotavlja lastniški delež, ki ga imajo mala in srednje velika podjetja na razpolago za financiranje poslovnih priložnosti. Je poseben vir kapitala, ki ga štejemo med trajni kapital in ima lastnosti, ki ga delno ločijo od drugih oblik trajnih kapitalov. Tvegani kapital se od njih razlikuje predvsem po pravno-organizacijskih oblikah, v katerih tvegani kapital nastopa, po trajnosti naložb, potrpežljivosti vlagateljev in svoji dejavni vlogi, saj ponuja tudi pomoč pri upravljanju. Nadomešča ali dopolnjuje lahko bančni kapital, lastniški trajni kapital in tudi državne podpore pri nastajanju novih proizvodov, uvajanju novih tehnologij, visoke tehnologije in nastajanju nove zaposlenosti. Tvegani kapital je tako eden vse bolj zanimivih virov financiranja malih in srednje velikih inovativnih podjetij in je nanj v prihodnje pomembno računati.

Trenutno znaša naložbeni potencial slovenskih skladov tveganega kapitala približno 64 milijonov dolarjev. Če predvidevamo, da v razvitih državah dosegajo naložbe okoli odstotek BDP, bi moralo biti v Sloveniji teh naložb okoli 200 milijonov dolarjev, kar dokazuje, da je za razvoj panoge tveganega kapitala v Sloveniji kar nekaj prostora.

Članek je izšel v tiskani izdaji 14.09.2001, št. 165/2001 .

#Kreditiinposojiladenarjazapodjetjaterposame #RevijazauniverzalnoodličnostČlanekseptember #posojila #IŠČETEPOSOJILONEDOBITEKREDITANABANKIPOSOJ #Prikateribankidobitinajcenejšikratkoročnikre #DolžniškofinanciranjeDolžniškofinanciranjepom #Posojadenarjapodjetjeminpravnimosebamkizb #Zauresničitevvečjegaposlapremostitevtrenutni #Kreditidenarposojilazapodjetjadenarzapod #DolgoročnikreditDolgoročnikreditzodplačilno #HITROIZVEDENOPOSOJILOINKREDITZAPODJETJAOD1 #Konceptlastniškegafinanciranjaintveganegakapi #KreditzgarancijoSlovenskegapodjetniškegasklad #Virifinanciranjapodjetjaposojilainkreditiza #krediti #BančnikreditiBančnoposojilooziromabančnikre