top of page

Financiranje podjetja : Najdite finančne vire, posojila, kredite in denar na sekundarnem trgu ponudn

Kaj je lastni oz. lastniški kapital? Kakšne so prednosti in slabosti lastnega financiranja?Odpri

Zadnja sprememba: 06.01.2015

Zakaj potrebujem lastni vložek v podjetju?Odpri

Zadnja sprememba: 06.01.2015

Koliko naj bo v podjetju lastniškega kapitala?Odpri

Zadnja sprememba: 06.01.2015

Ali je lastniški kapital zastonj oz. koliko me stane lastniški kapital? Je to sploh pomembno?Odpri

Zadnja sprememba: 06.01.2015

Kakšna je potem prava cena lastniškega financiranja podjetja?

Mnogo podjetij in podjetnikov smatra v podjetje vloženi ali v podjetju uporabljeni lastniški kapital kot denar, ki so ga v podjetje vložili lastniki, da bi podjetje poslovalo, in da so ta finančna sredstva podjetju na voljo brezplačno. Vendar to ni res. Tako kot vsi finančni viri podjetja, ima tudi lastniški kapital svoj strošek. Razlika v primerjavi z dolžniškim financiranjem je sicer velika: pri dolgu točno vemo, koliko nas dolg stane, pri lastniškem kapitalu pa ta »cena« ni eksplicitno definirana in je odvisna od več dejavnikov, predvsem od zahtev lastnikov. Vendar tudi, če smo lastniki manjšega podjetja (npr. enoosebnega d.o.o.) in smo sami direktorji, to ne spremeni dejstva, da moramo pri poslovanju in poslovnih odločitvah upoštevati ustrezen strošek, ki ga nosi lastniški kapital.

Lastniški kapital – kot rečeno – sicer nima v naprej določene cena, ampak je ta cena odvisna od pričakovane donosnosti lastnikov ali lastnika podjetja. Ko npr. pri investicijskih odločitvah uporabimo finančno analizo (glej razdelek 2), pri denarnih tokovih namreč ne upoštevamo stroškov financiranja, ampak te stroške implicitno upoštevamo pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov na današnjo vrednost (preko WACC). Denarni tokovi torej ne vključujejo plačila stroškov dolga in lastniškega kapitala, ampak samo stroške iz poslovanja. Če torej pri poslovnih odločitvah ne upoštevamo ustreznega stroška kapitala, potem ne moremo pravilno slediti cilju poslovanja podjetja. Lastniki namreč svoj kapital vložijo v podjetje v pričakovanju povečevanja vrednosti le-tega.

Vendar pa samo upoštevanje tudi stroška lastniškega kapitala še ne pomeni, da podjetje ustrezne donose na lastniški kapital izplačuje (lastnikom ali podjetniku), ampak lahko lastniki donose tudi pustijo v podjetju (t.i. zadržani dobički).

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

To je odvisno od več dejavnikov, predvsem pa od percepcije lastnikov, kolikšno donosnost zahtevajo na vloženi kapital. Ta strošek je za večja podjetja, še posebej javne delniške družbe, relativno enostavno določiti, saj se te strošek odraža preko cen delnic na borzi ali ob morebitni dokapitalizaciji. V kolikor pa podjetje ni javna delniška družba (morda celo samostojni podjetnik), pa se normalne zahtevane donosnosti na lastniški kapital na da določiti po kompleksnejših modelih za določanje cene lastniškega kapitala, ampak samo implicitno in okvirno.

Eden izmed finančnih modelov – CAPM (več o tem je na voljo na spletni strani http://en.wikipedia.org/wiki/Capital_asset_pricing_model) namreč predvideva, da je zahtevana donosnost od finančne naložbe odvisna od donosnosti netvegane naložbe ter od tveganja naložbe same. V praksi to pomeni, da naj bi podjetnik na vloženi znesek lastniškega kapitala pričakoval vsaj tolikšno donosnost (t.j. »obrestno mero«), kot znaša obrestna mera netvegane naložbe, npr. dolgoročni bančni depozit, povečano za premijo, ki odraža tveganje njegovega vložka. Tudi ta premija je dokaj izkustveno določljiva, sicer pa ostajajo neke ocene »normalne premije za tveganje«, ki so odvisne predvsem od bonitete podjetja. Kot primer lahko navedemo podatke na spletni stranihttp://pages.stern.nyu.edu/~adamodar/.

Top nove objave
Vse objave
Arhiv
Išči po ključnih besedah
No tags yet.
Follow Us
  • Facebook Basic Square
  • Google+ Basic Square
bottom of page