POSOJILA IN POSOJA DENARJA ZA PODJETJA TER KREDITIRANJE, FINANCIRANJE POSLOVANJA

Viri financiranja: Drag denar in neodzivnost bank spodbujata k drugim virom

Novice - ponedeljek, 13.05.2013 ob 00:00

Avtor: Jana Petkovšek Štakul

Več različnih finančnih virov je na voljo tako mikro-, malim kot srednje velikim podjetjem, torej tudi gazelam in startupom, ki pridejo v poštev še posebno v trenutnih razmerah, ko je do bančnega posojila priti zelo težko oziroma je denar drag, saj banke posojila zaračunavajo z že do 7-odstotnimi obrestmi. Podjetja lahko poiščejo morebitne ustrezne vire v razpisih Slovenskega podjetniškega sklada, za sofinanciranje internacionalizacije je denar na voljo prek javnih razpisov Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, investicij in turizma – SPIRIT, pomembno finančno spodbudo naj bi ponujale družbe tveganega kapitala, tukaj pa je tudi tako imenovani crowdfunding ali množično zbiranje, ki ga ekipe ali mlada podjetja uporabljajo v najzgodnejši fazi razvoja izdelka še pred njegovo prodajo.

Slovenski podjetniški sklad je v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) razpisal dodatnih 30,5 milijona evrov garancij za delno zavarovanje klasičnih bančnih kreditov za mikro-, mala in srednje velika podjetja s hkratno subvencijo obrestnih mer (P1 2013). Z garancijo SPS podjetja hitreje pridobijo bančni kredit, saj se znižajo zahteve po zavarovanju, za banko pa se zmanjša tudi stopnja tveganja. Subvencioniranje obrestne mere

Ob tem krediti predstavljajo za podjetje tudi cenejši bančni vir, saj je obrestna mera subvencionirana in v trenutnih razmerah znaša 6-mesečni euribor +1,95 odstotka, kar lahko nanese tudi do 200.000 evrov prihranka v celotnem času trajanja odplačila kredita. »To pa je za slovenske razmere, kjer so obrestne mere za kredite še višje od evropskega povprečja, izrednega pomena,« poudarja Maja Tomanič Vidovič, direktorica sklada. Pri najemanju bančnih kreditov bo SPS letos pomagal s 76,9 milijona evrov garancij za zavarovanje bančnih kreditov za mala in srednje velika podjetja.

Sklad bo na trgu ponovno ponudil tudi subvencije za nakup nove tehnološke opreme za spodbujanje investicijskih vlaganj v pospešen razvoj podjetij in povečanje konkurenčnosti na domačih in tujih trgih. Razpis, s katerim SPS nagovarja prav hitro rastoča podjetja, torej tudi gazele, je v pripravi (P4 2013), skupno bo na voljo 20 milijonov evrov.

Podjetja se lahko prijavijo tudi na razpis garancij za zavarovanje bančnih kreditov za tehnološko inovativne projekte s pripadajočo subvencijo obrestne mere (P1 TIP 2012). Na voljo je 35,5 milijona evrov, medtem ko nov razpis (P1 TIP 2013) sklad načrtuje konec tega leta, ko naj bi bilo na voljo 10,9 milijona evrov.

Na razpis se lahko prijavijo mikro-, mala in srednje velika podjetja, ki so v procesu uvajanja tehnoloških izboljšav ali tehnološke prenove obstoječih proizvodnih sistemov, v procesu iskanja novih rešitev, produktov ali storitev, s poudarkom na lastnem znanju ali znanju širšega raziskovalno-razvojnega tima, ki se odraža v komercializaciji novih rešitev, produktov ali storitev.

Mikrokrediti, subvencije in zasebne investicije

Mikro- in mala podjetja lahko SPS zaprosijo tudi za mikrokredite v višini do 25.000 evrov. Z direktnimi mikrokrediti v skupnem znesku pet milijonov evrov je likvidnostno pomoč dobilo 212 mikro- in malih podjetij, na razpis, ki so ga po treh odpiranjih zaprli, pa so dobili 361 vlog. Novih pet milijonov evrov bodo razpisali v drugi polovici letošnjega leta.

Med startupi je zelo priljubljen razpis subvencij P2A, v okviru katerega je na voljo 4,16 milijona evrov. Najvišja subvencija za novoustanovljeno podjetje za prvo leto delovanja je 20.000 evrov, za naslednji dve leti pa podjetje lahko pridobi še 54.000 evrov. Razpis je že zaprt, SPS pa je od leta 2006 do danes s subvencijami v skupni vrednosti 14 milijonov evrov podprl 381 novih inovativnih podjetij, mlajših od 18 mesecev, ki so po treh letih obstoja ustvarila 512 novih delovnih mest, oziroma 1,5 na podjetje, je pojasnila Maja Tomanič Vidovič.

SPIRIT ima do 30. maja odprt razpis za sofinanciranje stroškov udeležbe na mednarodnih sejmih v tujini. V sklopu razpisa je sicer v primerjavi s preteklimi leti namenjenega največ denarja, vendar ostaja najvišji znesek omejen na osem tisočakov oziroma na 60 odstotkov upravičenih stroškov. Na voljo je sicer 700.000 evrov, kar je dvakrat več kot lani, ko so 350.000 evrov razdelili med 49 podjetij. V tem razpisu naj bi torej sofinanciranje zagotovili skoraj 90 podjetjem.

Dodaten vir financiranja so tudi družbe tveganega kapitala (DTK). Država je leta 2010 s polovičnim deležem vstopila v šest DTK, na voljo naj bi bilo skupno 35 milijonov evrov. Od tedaj so DTK izpeljali 14 investicij, najvišja lahko znaša 1,5 milijona. Prav toliko naj bi v zadnji od investicij DTK avgusta lani prejelo podjetje Visionect, medtem ko je Celtra, ki je bila med prvimi dobitnicami denarja iz DTK, dobila 1,3 milijona, večino iz ene do slovenskih družb tveganega kapitala. Kot je pojasnila Maja Tomanič Vidovič, so tri naložbe še v podrobnem pregledu in tik pred investicijo.

Priljubljen Kickstarter

Vedno bolj priljubljeno in izjemno učinkovito postaja množično zbiranje na Kickstarterju, spletni platformi za množično financiranje inovativnih produktov, ki je v letu 2012 pomagal več kot 18.000 projektom. Pri crowdfundingu kupci izdelkov denar podjetju nakažejo na zaupanje, še preden je izdelek na trgu. Tako je 50.000 dolarjev januarja letos zbralo tudi podjetje Xvida za bumerang – stojalo za iPade, izdelek pa prihaja na trg šele v teh dneh.

Večina produktov pričakovani denar izbere v manj kot mesecu dni in velikokrat tudi precej več od začetnih pričakovanj. Tako je na primer ameriška ekipa, ki je 5. maja začela zbirati načrtovanih šest tisoč dolarjev za izdelavo pametnih ključev, v tednu dni zbrala že desetkrat več, saj se je na njihovem računu do včeraj nabralo 68.800 dolarjev.

Po mnenju Boruta Borštnika, direktorja Zavoda mladi podjetnik, je potrebno Kickstarter ter sorodne platforme jemati širše kot le kanal za financiranje podjetja. Želja vsakega podjetnika je, da kar se da hitro pridobi denar od svoje ciljne publike - kupcev. »Na ta način se potrdi, da je njegov produkt zanimiv za trg, denar je v tem primeru drugotnega pomena. Zavedati se je potrebno tudi, da je konkurenca velika. Kot smo ugotovili tudi že pri nekaterih neuspešnih slovenskih poizkusih, mora biti produkt zanimiv za dovolj široko ciljno publiko, odlično predstavljen, hkrati morajo biti tudi smiselno izbrane nagrade za podpornike.«