Financiranje za podjetja | Za podjetja | Kreditiranje s.p. | Krediti in posojila za samostojne podje

Katere možnosti financiranja imajo startupi na voljo

0

20.08.2014 10:28

Izbira financiranja je odvisna od razvojne faze, dosega posla in vrste panoge, v kateri startup deluje, a na splošno lahko financiranje delimo v dve večji skupini, in sicer na lastniško in dolžniško, pri čemer je sama izbira le malokrat prepuščena podjetniku.

IUSTART

IuStart je pobuda, ki med sabo združuje študente pravne fakultete, ki jih navdušuje svet startupov. Namen pobude je povezati ločena svetova prava in startupov. V sodelovanju s Startaj.si bo pet študentov pravne fakultete vsako sredo soustvarjalo kolumno IuStart Pravni kotiček, v kateri bodo odgovarjali na pravna vprašanja startupov. Vprašanja pošljite na elektronski naslov blazej.kupec@finance.si.

Spletna stan IuStart

Facebook stran IuStart

Mladi podjetniki se vsak dan podajajo na podjetniško pot uresničevati svoje inovativne ideje v praksi. Pri tem jih ženeta želja po ustvarjanju ter širjenju znanja, a le malokrat zaradi začetniškega navdušenja natančno ocenijo, koliko finančnih sredstev za izvedbo projekta in nadaljnje poslovanje bodo resnično potrebovali.

Prav financiranje pa je pogosto tista točka, kjer se pojavijo prve in tudi najpomembnejše težave. Strast in predanost sta seveda bistveni, a brez ustreznih denarnih sredstev sta ustvarjanje in razvoj podjetja nemogoča. Gospodarske družbe, ki na trgu poslujejo že nekaj časa ter so dobro prepoznavne, pridobivajo finančna sredstva na podlagi poslovnih izkazov, preteklega poslovanja ter razpoznavnosti. Na drugi strani pa so startupi mlada, nova in še neuveljavljena podjetja, kar med investitorji vzbuja negotovost ter previdnost. Pridobitev klasičnega posojila pri bankah je zaradi tveganjaposledično nemogoče, zato se postavlja vprašanje, kje in kako lahko startup pridobi potrebne finančne vire za zagon in uspešno krmarjenje v poslovnih vodah.

Izbira financiranja je odvisna od razvojne faze (ideja, prototip, rast), dosega posla (regionalno ali globalno) in vrste panoge, v kateri startup deluje, a na splošno lahko financiranje delimo v dve večji skupini, in sicer na lastniško in dolžniško, pri čemer je sama izbira le malokrat prepuščena podjetniku.

Dolžniško financiranje startup podjetja

Dolžniško financiranje pomeni dolžniško-upniško razmerje med podjetnikom in posojilodajalcem, ki je lahko pravna ali fizična oseba, in kjer se podjetnik zaveže, da bo izposojeni znesek vrnil v določenem časovnem obdobju po vnaprej dogovorjeni obrestni meri. Najpogosteje se dolžniško financiranje pojavlja v obliki kratkoročnih ali dolgoročnih kreditov, lizinga ali drugih oblikah posojil. Med te lahko uvrstimo posebej za startupe prilagojene mikro kredite, ki jih do višine 25.000 evro ponuja Slovenski podjetniški sklad (SPS), tergarancije za bančne kredite, ki jih SPS nudi novim in inovativnim podjetjem z namenom lažjega dostopa do finančnih virov. A zaradi že omenjenega je dolžniško financiranje zaradi tveganosti poslovanja startupov in trenutne nepredvidljive gospodarske situacije ne le neprimerno, pač pa tudi skoraj nedosegljivo. Mladi podjetniki so tako prisiljeni poiskati finančna sredstva drugje.

Lastniško financiranje startup podjetja

Antipod dolžniškemu financiranju predstavljajo lastniški viri, ki pomenijo pridobitev kapitalskih sredstev s hkratnim vstopom investitorja v lastniško strukturo. Gre za najcenejšo obliko financiranja, saj le-ta ne obremenjuje denarnega toka podjetja, nizki pa so tudi sami stroški izvedbe. Lastniška sredstva, ki omogočijo prve korake v podjetniški svet, zagotovi običajno podjetnik sam, s čimer hkrati dokazuje bodočim investitorjem verodostojnost ter kredibilnost svojega projekta. Pri tem podjetniku večkrat priskočijo na pomoč ostali neformalni lastniškimi investitorji, ki so po definiciji 4F poleg Founders-ov (ustanoviteljev), Family (družina), Friends (prijatelji) in Fools (naivneži). A za uspešen razvoj ideje, marketing in prodor na trg začetni kapital ne zadostuje in za nadaljnje postopanje je potrebno pridobiti dodatne vire kapitala. Odprejo se različne kombinacije lastniškega financiranja, ki se jih lahko podjetnik posluži, vse odvisno od faze, v kateri se startup nahaja.

Prva faza oz faza semenskega investiranja je namenjena nastanku, razvijanju in preverjanju poslovne ideje. Potreben kapital kot omenjeno zagotovi podjetnik z osebami iz definicije 4F. Sledi zagonska faza, v kateri podjetnik oblikuje novo podjetje, delno oblikuje management ter pripravi poslovni načrt, ki predstavlja temelj vseh nadaljnjih korakov, a kljub temu še ne nastopa na trgu in ne pridobiva dobička. Razširitvena faza omogoča širitev poslovanja, razvoj trga in proizvoda ter je namenjena zagotavljanju dodatnega obratovalnega kapitala. Kot zadnji tudi pozni fazi se pojavita faza zamenjave kapitala ter faza odkupa podjetja, ko je podjetje že dodobra razvito, uspešno posluje na trgu, izvajata pa se z nakupom delnic ali dela podjetja od obstoječih delničarjev.

Poslovni angeli

Ko torej podjetje prebije led in vsaj deloma zaživi, se kot drugi, najpomembnejši investitorji glede na prakso pojavijo poslovni angeli. Gre za neformalni tvegani kapital, ki ga zagotovijo bogati posamezniki, z željo po investiranju v rizična, mlada podjetja. Največkrat so to uspešni poslovneži, upokojeni managerji ali podjetniki, katerih želja ni več vsakodnevno ukvarjanje s poslovanjem podjetja. Velika prednosti, ki jo prinašajo angeli, je, da poleg potrebnega kapitala v startup prinesejo dolgoletno znanje upravljanja podjetij ter potreben socialni kapital. Niso torej pasivni lastniki, ampak se aktivno vključujejo v vodenje in upravljanje podjetja kot svetovalci ali člani uprav. Investicije običajno niso velike in se gibljejo okoli 25 - 50 odstotka deleža podjetja, kar znaša okoli 50.000 do 500.000 evrov, investicije pa se uvrščajo med tvegane naložbe. Kot ostale države ima tudi Slovenija svoj zasebni klub Poslovnih angelov, ki se po krajšem premoru znova vrača na sceno.

Skladi tveganega kapitala

Če startup uspešno preživi prve tegobe in prepreke na trgu, običajno glede na življenjski cikel podjetja sledi druga večja faza investiranja, in sicer vstopi kot lastniški investitor sklad tveganega kapitala (venture capital). Gre za zaprte oblike skladov, v katere investirajo banke, pokojninske in druge finančne inštitucije ter bogati posamezniki z namenom plemenitenja premoženja ob pričakovanih višjih donosih. A preden se podjetnik odloči za takšen korak se mora zavedati ciljev in filozofije investiranja »venture« skladov. Ti v prvi vrsti zasledujejo ustvarjanje kapitalskega dobička na lastniško naložbo v podjetju in za dosego tega cilja so pripravljeni zahtevati organizacijske, poslovne, kot tudi investicijske spremembe. Glede na razmerja med donosi in tveganji investitorji pričakujejo višje donose pri financiranju v zgodnejših razvojnih fazah podjetja, kot pa pri financiranju kasnejših razvojnih faz, ki pa se jih vsaj v praksi običajno bolj poslužujejo. Slovenija se lahko pohvali s kar nekaj uspešnih skladov tveganega kapitala, ki so finančno podprli že kar veliko obetajočih startupov.

Druge možnosti financiranja

Startupi si lahko na svoji poti pomagajo tudi z raznimi subvencijami, ki jih v okviru svojega poslovanja preko razpisov nudi SPS v sodelovanju zMinistrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. SPS bo skupaj z Iniciativo Start:up Slovenija v letošnjem letu prek dveh razpisov razdelil 2,5 milijona €, enako tudi v letu 2015, saj so oboji zaznali veliko pomanjkanje kapitala v semenski fazi in posledično množično odhajanje startup podjetij v tujino. Poleg tega je SPS razpisal 87 milijonov evrov garancij za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere. Zelo aktivna je pri spodbujanju kreativnosti ter zagonu novih podjetij EU, natančneje Evropska komisija, ki z mnogimi razpisi, dogodki in platformami ponuja pomoč, tudi finančno, mladim podjetnikom z namenom lajšanja dostopa do finančnih virov ter povečanja konkurenčnosti.

Omeniti velja tudi različne pospeševalnike, ki so dejansko kombinacijalastniškega financiranja ter prilagojenega izobraževanja, z namenom pospešiti razvoj podjetja. Običajno pospeševalniki ponudijo nekje od 10.000 do 20.000 evrov, v zameno pa vzamejo od 6 do 12 odstotkov podjetja, .

Ne nazadnje ne gre pozabiti »crowdfundinga«, čedalje bolj priljubljenega načina zbiranja finančnih sredstev ne le med podjetniki, pač pa tudi med različnimi posamezniki z za javnost zanimivimi projekti in idejami. Natančneje gre za množično zbiranje denarnih sredstev prek ustreznih internetnih platform ali poteka kar v živo. Lahko bi trdili, da je crowdfunding ideološko najbližje delovanju startupov, saj temelji na odprtosti znanja, inovativnosti ter coworkingu. Med prednosti, ki jih ponuja, lahko omenimo nizke stroške pridobivanja zagonskega kapitala, 100-odstotno lastništvo projekta ter velika avtonomnosti pri razvoju tega, lažje kasnejše pridobivanje bančnih kreditov ali investitorjev ter v primeru večjega obsega prispevkov tudi dodatni kapital. Hkrati tak način pridobivanja kapitala omogoča podjetnikupredstavitev produkta in ideje trgu ter bodočim potrošnikom, kar mu omogoča pridobitev povratnih informacij (»proof of market«), ki so, če se produkt pojavi prvič na trgu, še kako pomembne.

Odločitve glede financiranja in pridobivanja finančnih virov so tako ene izmed najpomembnejših in predstavljajo ključne mejnike v razvoju startup podjetij. Poglavitno je, da se zato mladi podjetniki pred izbiro načina financiranja pridobijo ustrezne informacije ter tako sprejmejo najboljše odločitve tako zase kot za svoje startupe.

O avtorju

Sara Makovec je študentka petega letnika Pravne fakultete. Najbolj jo zanimajo korporacijsko in finančno pravo, poleg tega pa tudi gospodarsko pravo, korporacijske finance ter ekonomija. Je zmagovalka tekmovanja Pravna rešitev, angažirana pri dejavnostih Ženevskega kluba, organizatorica tridnevnega seminarja Pravo in Startupi ter sodeluje pri projektu Investor relations. V prihodnosti se želi podati na študij v tujino, kjer želi bolj nadgraditi svoje znanje prava ter financ.