Kako financirati rast podjetja, ko ne dobite na banki kredita. Posojila in posoja denarja potrebni z

V slovenskem bančnem sistemu je po izsledkih ankete Banke Slovenije, objavljene v začetku novembra, opaziti kreditni krč, saj obseg novoodobrenih posojil upada. V letu 2011 se je obseg znižal za več kot četrtino, v prvem polletju 2012 pa se je trend upada nadaljeval.

Zmanjšanje novih posojil bi lahko pripisali upadu povpraševanja po novih posojilih pri bankah, ki se je dejansko zgodil, vendar se je stopnja presežnega povpraševanja, ki opredeljuje presežek povpraševanja po kreditih glede na obseg odobrenih kreditov in je odsev obsega kreditnega krča, povečala na 30,6 odstotka.

Obseg posojil pri bankah, ki je leta 2010 znašal 20,2 milijarde evrov, je v prvi polovici leta 2012 le še rahlo presegel 18 milijarde evrov (51,3 odstotka BDP). Pri tem je treba poudariti, da se je obseg presežnega povpraševanja pri bankah v tuji lasti v prvi polovici leta v resnici zmanjšal, saj so te banke, kot gre razbrati iz izsledkov ankete, povečale kreditno aktivnost.

Dva evra na mesec je preveč!

Pri upadanju kreditne aktivnosti oziroma kreditnem krču, ko je vzrok pojava znižanje kreditne aktivnosti bank,Slovenija nikakor ni osamljen primer. V zadnjih dveh mesecih se je posojilna dejavnost bank do nefinančnih institucij v Evropi precej zmanjšala.

Upad je bil najbolj opazen v Italiji, kjer so posojilni pogoji, tako kot v Španiji, med najostrejšimi. O posojilnem krču pa poročajo tudi iz Nemčije, kjer so (glede na izsledke ankete nemške centralne banke) banke zaostrile kreditne pogoje in tako zmanjšale posojilno dejavnost, in sicer predvsem do podjetij.

Poudariti je treba tudi rastočo razliko v stroških financiranja glede na povprečje evropske monetarne unije, ki se je od leta 2008 bistveno povečala (na ravni gospodinjstev tako velike razlike glede na podatke Banke Slovenije ni). Podoben trend lahko zaznamo tudi v Španiji in Italiji, državah s slabšo gospodarsko sliko, in je vsekakor tudi odsev višjih kreditnih pribitkov, ki jih banke zahtevajo za višje tveganje, ki ga sprejemajo v teh državah zaradi gospodarske slike.

Podatek o poslovanju bank v Sloveniji, ki so do konca avgusta 2012 poslovale z izgubo pred davki v višini 51,5 milijona evrov in so jim neto obrestni prihodki upadli za 10,1 odstotek, ne daje upanja, da bi se kreditni krč v prihodnosti v Sloveniji lahko umiril. Slabe napovedi Evropske komisije, ki možnost za zelo skromno okrevanje v Sloveniji vidi šele v letu 2014, pa možnosti za sprostitev krča le še poslabšujejo. Brez korenitih ukrepov v bančnem sistemu in gospodarstvu na splošno bodo preostala slovenska podjetja težko preživela.

Avtor: Petra Lesjak

Vir: KD Skladi.si