Finančni viri, posojila, kreditiranje in posojanje denarja podjetjem, ki ne dobijo na banki bančnega

Banke tudi s pritiski na regulatorja skušajo izboljšati svoje rezultate

Pogovor: Tomaž Košak, direktor oddelka za finančno stabilnost v Banki Slovenije

Tomaž Košak

Avtor: Barbara Hren

Ljubljana - Naloga Banke Slovenije je zagotavljati stabilnost finančnega sistema, tudi v kriznih razmerah, ne pa skrbeti za gospodarsko rast ali poslovne rezultate bank, poudarja direktor oddelka za finančno stabilnost v centralni banki Tomaž Košak.

Čeprav banke skušajo v kriznih časih izboljšati svoje poslovne rezultate, tudi s pritiski na regulatorja, ne bodo popustili. Ali bo bančni sistem konec leta zabeležil izgubo ali dobiček, Košak ni upal napovedati. Ali je Slovenija naredila napako, ko se ni odločila za čiščenje bank z ustanovitvijo slabe banke ob izbruhu krize? Slovenske banke kreditno tveganje obvladujejo povsem zadovoljivo. Naše banke na srečo niso bile zelo izpostavljene naložbam v kontaminirane vrednostne papirje ameriškega nepremičninskega trga, zato v prvem delu finančne krize niso čutile resnejših posledic. Drugi del krize, ki je nastopil s propadom Lehman Brothers, pa je slovenske banke prizadel zaradi nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih. Upravičene in objektivne potrebe po ustanovitvi slabe banke ni. To vas sprašujem zato, ker na primer iz Nemčije že prihajajo ocene podjetnikov, da so se kreditni pogoji v primerjavi z začetkom krize že izboljšali, pri nas pa je ravno nasprotno. Za prvo polletje letos res lahko govorimo o stagniranju kreditne aktivnosti, podjetja so celo neto vračala posojila. A julijski podatki že kažejo večji pozitivni premik v kreditni aktivnosti bank, pa tudi prvi podatki za avgust, ki jih imamo, kažejo večjo kreditno aktivnost bank. V jesenskih mesecih tako lahko pričakujemo večjo kreditno aktivnost. Ali ne bi s pravočasno izločitvijo slabih terjatev bankam omogočili hitrejšega okrevanja in bi danes govorili o že odpravljenem kreditnem krču, ne pa da še vedno gasimo požar? Slabe terjatve, torej nedonosne terjatve, v bankah trenutno predstavljajo le dva odstotka vseh terjatev, kar je le dve desetinki odstotka več kot konec lanskega leta. Delež se seveda postopoma veča in bo, ker kriza še traja, še nekaj časa naraščal. Vendar v tem pogledu slabe banke nikakor ne potrebujemo. Banke imajo svoje instrumente za upravljanje in obvladovanje kreditnega tveganja. Med drugim so to slabitve in prilagajanje kreditne aktivnosti. Vidite kot alternativo slabi banki Posebno družbo za podjetniško svetovanje? Upravičeno je, da država skuša gospodarsko rast spodbujati tudi z netradicionalnimi ukrepi ali institucijami. S podaljševanjem gospodarske krize oziroma depresije se tudi obnašanje bank bistveno spreminja. Za naš bančni sistem je značilno izrazito prociklično obnašanje. Banke so izjemno konservativne, postanejo bistveno bolj previdne pri odobravanju posojil, ko se gospodarske razmere poslabšajo. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da so bila slovenska podjetja pred izbruhom krize relativno precej bolj zadolžena kot v drugih državah. Poleg tega bančništvo tudi ne potrebuje rasti za ustvarjanje dobička - banke zaračunavajo obresti - kar pa ne velja za podjetja. Kakšna je pri tem vloga Banke Slovenije? Na vas letijo očitki, da ste bili v obdobju debelih krav do bank kot nadzornik prizanesljivi, zdaj, v krizi, pa nanje pritiskate z ostrejšo regulacijo. V Sloveniji je bila kreditna aktivnost zelo izrazita v letih od 2005 do 2007, tako da je konec leta 2008 na medletni ravni presegla 40 odstotkov. Dejstvo je, da je podpirala hitro gospodarsko rast, vendar smo opozarjali, da tak trend kreditne rasti dolgoročno ni vzdržen. Zato smo že leta 2005 razmišljali o uvedbi dinamičnih rezervacij. A revizijske hiše so imele do tega velike zadržke in so nam dale jasno vedeti, da bodo izdajale mnenja s pridržki na zaključna poročila bank. Glede na takratne okoliščine bi bilo to zelo neugodno za slovensko gospodarstvo, zato smo sprejeli prilagojen ukrep - previdnostni filter. Ta je od bank, ki niso oblikovale toliko oslabitev, kot je predvideval sklep Banke Slovenije, zahteval oblikovanje odbitne postavke od kapitala. Ukrep je veljal vse do jeseni lani. To je bil tipičen proticikličen ukrep, ki je zadrževal še večjo kreditno aktivnost bank. Banke so nas zelo glasno pozivale, naj ta instrument ukinemo, vendar smo vztrajali, kar se je izkazalo za pravilno. Odprava tega instrumenta se je nato lani po zaostritvi finančne krize znova izkazala kot proticikličen ukrep - za skoraj odstotno točko se je povečala kapitalska ustreznost bank. Tudi na področju likvidnostne lestvice smo lani novembra ukrepali proticiklično. Spremenili smo merila uvrščanja pri ECB zastavljivih vrednostnih papirjev, tako da se po novem vštevajo v izpolnjevanje količnika likvidnosti, kar je tudi ugodno vplivalo na banke. Ukrepali smo pravočasno in v pravo smer, zato nikakor ne sprejemam kritike, da nismo delovali proticiklično. Država, še posebno pa podjetja, željna posojil, si je največ obetala od jamstvene sheme. Po prvih dveh avkcijah se je izkazalo, da je shema popoln polom. Kje vidite razloge za neuspeh? Shema ni dosegla pričakovanih učinkov. Prvi razlog je ta, da kreditna aktivnost bank ni bila nižja samo zaradi omejenosti razpoložljivih virov, ampak tudi zaradi zmanjšanja povpraševanja po posojilih. S tem mislim posojila, ki dosegajo kreditne standarde, in ne povpraševanja vsepovprek. Ukrep je sicer naravnan v pravo smer - v zmanjševanje asimetrije informacij, saj banke v kriznih razmerah težje ocenjujejo sposobnost kreditojemalca. Problem je nastal v izvedbi jamstvene sheme. Treba se je zavedati tudi, da banke, kot ocenjevalke kreditnega tveganja, same ocenijo kreditno sposobnost podjetja, in če ga ocenijo kot kreditno primerno, bodo same odobrile posojilo in nimajo interesa plačevati še dodatne stroške tretjemu posredniku. Banke ravnajo skladno s pričakovanji. Morda bi država morala razmisliti o podeljevanju takšnih poroštev neposredno podjetjem. Seveda obstajajo pravni zadržki, saj bi ga lahko razumeli kot subvencioniranje, a vsebinsko bi bil tak ukrep dobrodošel. Vlada in bančniki ste letos sestankovali več kot kadar koli prej. Tudi Banka Slovenije je sodelovala. Težko je verjeti, da bančniki pomanjkljivosti jamstvene sheme niste zaznali. Banka Slovenije nima pristojnosti ali odgovornosti s svojimi instrumenti spodbujati gospodarsko rast. Naša primarna naloga je skrb za stabilnost bančnega sistema. Spodbujanje gospodarske rasti je pristojnost vlade. Bi torej lahko rekli, da država nikakor ne more odpraviti posojilnega krča, ampak bo ta popustil, ko bo svetovno gospodarstvo znova v konjunkturi? Sprejetih je bilo za 12 milijard evrov različnih ukrepov, pa se to na kreditiranju ne pozna. Kot sem že dejal, vzroki za stagnacijo kreditiranja podjetij so tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Nikakor ne moremo trditi, da je za stagnacijo kriva samo ponudba. Država se je letos samo z izdajo obveznic zadolžila že za štiri milijarde evrov. Velik del teh sredstev je naložila v banke. Ali je bilo povečanje depozitov države v bankah nujno z vidika stabilnosti finančnega sistema? Od novembra lani do julija letos so slovenske banke do tujih bank neto odplačale že za 2,4 milijarde evrov posojil. Julija smo opazili povečanje obveznosti do tujine, vendar predvsem bank v večinski tuji lasti, medtem ko banke v večinski domači lasti posojila v tujino še vedno odplačujejo. Banke so izpad teh sredstev v veliki meri nadomeščale z zadolževanjem pri Evrosistemu, drugi vir je bil zmanjševanje kreditne aktivnosti, tretji pa povečanje naložb v vrednostne papirje, da so si zagotovile večjo likvidnost. Država je ob izdaji obveznic presežke, ki jih ni porabila za proračunske izdatke, naložila v slovenske banke. To je bilo dobrodošlo, ni pa bilo nujno potrebno z vidika bank. Pred časom ste banke prestrašili s pozivom k pretvorbi večkrat obnovljenih kratkoročnih posojil v dolgoročne, kar bi načelo likvidnost bank in njihov kapital ter posledično kreditni krč še zaostrilo. Če karikiram: olja na ogenj ni pametno prilivati. Kaj v bančnem sistemu vas je kot nadzornike prestrašilo, da ste izdali to zahtevo? Vloga Banke Slovenije je tudi v razmerah recesije skrbeti za finančno stabilnost bank. Ker opažamo, da banke pri presoji, ali posojila izpolnjujejo merila za vključitev v likvidnostno lestvico, zanemarjajo nekatere vidike, smo jih na to opozorili. Nikakor nismo spremenili doslej veljavnih pravil, temveč smo banke le opozorili. Presoja, ali posojilo izpolnjuje kriterije za vključevanje v likvidnostno lestvico ali ne, je še vedno v rokah banke. Toda temu je sledilo tudi jasno opozorilo, da bo Banka Slovenije izpolnjevanje teh pravil temeljiteje preverjala. Predpisi so znani. Naša izključna skrb je skrb za stabilnost finančnega sistema in v tej krizi smo bankam poslali že več dopisov, v katerih jih opozarjamo na določena tveganja. Banke ste tudi opozorili, da regulatorno tveganih izpostavljenosti ne razvrščajo v celoti pravilno, predvsem ko gre za financiranje prevzemov. Kje se pojavljajo težave? Tudi v tem primeru smo poziv poslali iz enakih razlogov. Predpisi se niso spremenili. Določena posojila se obravnavajo kot večja tveganja, banke pa so tiste, ki presojajo, kako morajo tehtati tveganost posojil. Te zahteve smo izdali že jeseni in takrat ni bilo nobenih dvomov, kaj Banka Slovenije pričakuje. Za banke so se torej v primerjavi z lansko jesenjo pogoji poslovanja precej poslabšali. Ali torej skušajo nekoliko "vijugati" med pravili in na tak način izboljšati svoje bilance? Dejstvo je, da se poslovni rezultati bank poslabšujejo. V takih razmerah skušajo bankirji izboljšati rezultate poslovanja na različne načine. Nekateri bankirji skušajo tudi doseči, da bi se določeni instrumenti, ki so v pristojnosti Banke Slovenije, prilagajali trenutnim razmeram. Zakonska dolžnost Banke Slovenije je zagotavljanje finančne stabilnosti in pri tem bomo vedno vztrajali. Zaradi poslovnih interesov bank pravil nikakor ne bomo spreminjali. Večina bank ima trenutno kapitalsko ustreznost nekaj odstotnih točk višjo od zahtevane 8-odstotne. Ali bi ta lahko do konca leta skopnela do te mere, da bo katera od bank potrebovala dokapitalizacijo? Slovenske banke so kapitalsko ustreznost v prvem poletju uspele celo povečati. Res je, da minimalno, z 11,7 odstotka konec leta 2008 na 11,73 odstotka julija letos. To pomeni, da so banke pri upravljanju kapitala zelo previdne. Ni bojazni, da bi se v drugem polletju kapitalska ustreznost bistveno poslabšala, saj so se banke lani kapitalsko močno okrepile. Torej banke z opozorilom, kakšne posledice za njihove bilance pomenijo prej omenjene zahteve, pretiravajo? Banke se obnašajo poslovno racionalno. Ko se povečujejo potrebe po oslabitvah in znižujejo neto obrestni prihodki, iščejo druge možnosti za zagotavljanje višje donosnosti. Slovenski bančni sistem še vedno posluje z dobičkom, vendar je ta za polovico nižji od lanskega. Bo rezultat tudi konec leta pozitiven, predvsem glede na visoko rast stroškov oslabitev in rezervacij? Ker gospodarska kriza traja že kar nekaj časa in bo še nekaj časa, je pričakovati, da se bodo razmere poslabševale. Slabšanje kreditnega portfelja bank bo sledilo še v prihodnjih nekaj mesecih. Ker bodo banke morale še povečati oslabitve in rezervacije, bo to še zmanjševalo njihov poslovni rezultat. Banke so v letošnjem letu prek zasegov delnic, zastavljenih v zavarovanjih posojil, postale pomembni lastniki podjetij. Cilj bank ni upravljanje podjetij, a prav to se zdaj dogaja. Kakšno je vaše stališče do tega? Povsem racionalno je, da banke izkoristijo možnosti, ki jim jih dajejo zavarovanja kreditnih tveganj. Interes bank je seveda izvajati kreditiranje, ne pa upravljanje podjetij. Dolgoročna prisotnost v podjetjih ni njihov interes. Naša največja banka NLB je že pravzaprav pol leta brez pravega vodstva. Kako to po vaši oceni vpliva na poslovanje banke? Banka bi v zdajšnjih kriznih razmerah nujno potrebovala konsolidirano vodstvo. To bi pozitivno vplivalo na ugled banke in njene poslovne odločitve, ki jih lahko sprejema le, če vsi njeni organi delujejo v polni funkciji. So slovenske banke pod prevelikim političnim vplivom? Težko komentiram. Vsekakor pa ne podpiram hitrih odločitev glede spreminjanja lastništva v bankah v kriznih razmerah. Ali imate na mizi trenutno kakšno prošnjo za izdajo soglasja za opravljanje položaja predsednika uprave banke? Tega ne morem komentirati.