Viri financiranja, kreditiranja in posojila za mikro, mala podjetja ter samostojne podjetnike

Pomembnost obvladovanja dolgoročne plačilne sposobnostitorek, 20.05.2014

avtor: Drago Baša

Dolgoročno naravnan lastniški odnos do podjetja je postavljena z poslanstvom, ki je opredeljena z vizijo. Ker je podjetje na trgu delujoče podjeje, torej sodeluje v različnih poslovnih aktivnostih, ki se tudi finančno zaključujejo, je podvrženo različnim tveganjem, da v prihodnosti ne bo dosegalo dolgoročne plačine sposobnosti, oz. ta ne bo v lastniško zastavljenih okvirjih. Naloga vodstva podjetja je, da zasleduje zastavljene cilje povezane z dolgoročno plačilno sposobnostjo, predvidi tveganja, ter sprejema ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj oz. tveganja sprejme.

Lastniški in managerski donos do dolgoročne plačilne sposobnosti

Z dejavnostjo podjetja je pravzaprav postavljeno poslanstvo podjetja. Z vizijo podjetja se določi položaj podjejta v panogi, gospodarstvu in tudi širše, strategija pa predstavlja poti, sredstva in metode za doseganje poslanstva in vizije. Seveda pa ta lastniško-managerski pristop mora imeti tudi svoj finančni učinek, ki ga vsi najraje vidijo v dolgoročni plačilni sposobnosti podjetja, katere posledica je tudi finančna moč in finančni neodvisnosti. Bančniki finančno moč ovrednostijo z bonitetnim razredom.

Dolgoročna plačilna sposobnost prinaša vrednostno rast (določa se z cenitvijo podjetja) in finančno neodvisnost podjetja, zagotovljeno vračanje vloženih sredstev, kakor tudi ceno za vložena sredstva. Torej, lastniško spremljanje dolgoročne plačilne sposobnosti je ena temeljnih aktivnosti, ki je podvržena tudi nadzoru, ki je lahko direktno preko poslovodstva podjetja in lastnikov ali preko revizijskih služb.

Kratkoročni in dolgoročni poslovni načrti, ki jih sestavlja poslovodstvo je podvrženo postavljenim dolgorčnim ciljem podjetja, med katerimi je najpomembnejša dolgoročna plačilna sposobnost. Doseganje dolgoročne plačilne sposobnosti je znak, da je poslovodstvo dobro zastavilo kratkoročne in dolgoročne poslovne aktivnosti. S tem si poslovodstvo povečuje kredibilnost (zaupanje) pri lastnikih.

Struktura virov

Pri temi dolgoročne plačilne sposobnosti ne smemo mimo teme strukture virov in sicer najprej dolgoročnih in kratkoročnih virov, ter lastnih virov in tujih (bančnih) virov v okviru dolgoročnih virov.

Strutura dolgoročnih in kratkoročnih virov mora biti v skladu in z izračuni za zagotavljanje ustreznih obratnih sredstev. Dolgoročni viri so kvalitetni viri in jih uporabljamo za financiranje dolgoročnih sredstev, kratkoročnih pa za kratkoročna sredstva in nikakor ne obratno.

Pri strukturi dolgoročnih virov pa imamo kvalitetne vire kot je kapital in dolgoročna bančna posojila. Pri tem ne smemo spregledati da tudi lastni kapital ni zastonj. Lastniki od vloženih sredstev zahtevajo ustrezne donose, ki jih lahko enačimo z bančnimi obresti povečane za tveganja (odvisno od dejavnosti in področja delovanja). Za bančna posojila pa moramo plačati obresti.

Delovno intenzivni sektorji (kjer je strošek dela pomemben strošek) bodo verjetno imeli več kratkoročnih virov za financiranje svoje dejavnosti, kapitalsko intenzivni sektorji (kjer je več tehnologije v proizvodnji) pa več dolgoročnih virov

Kratkoročna plačilna sposobnost

V Zakonu o finančnem poslovanju je kratkoročna plačilna sposobnost opredeljena kot sposobnost pravočasnega izpolnjevanja zapadlih obveznosti. Kratkoročna plačilna sposobnost se v podjetju spremlja sprotno, lahko rečemo vsakodnevno. Finančniki v ta namen sestavljajo kratkoročne plane prilivov in odlivov. Vsak primanjkljaj kratkoročnih finančnih sredstev za pokrivanje zapadlih obveznosti je lahko signal, da prihaja do odstopanja zastavljenih ciljev, ali pa tudi ne, če je to predvideno v dolgoročno zastavljenih načrtih likvidnosti. Pri kratkoročnem primanjkljaju finančnih sredstev se podjetja poslužujejo različnih aktivnostih, kot so prolongiranje zapadlih obveznosti pa najsi bodo to poslovne ali finančne, lahko pa tudi dodatno najemanje kratkoročnih finančnih virov, vendar vse v okviru zagotavljanja dolgoročne plačilne sposobnosti.

Dolgoročna plačilna sposobnost

Z dolgoročno plačilno sposobnostjo opredeljujemo sposobnost podjetja, da je sposobno na dolgi rok poravnavati svoje obveznosti do vseh poslovnih partnerjev, vključno z lastniki. V različnih literaturah lahko zasledimo, namesto dolgoročne plačilne sposobnosti, besedno zvezo kapitalska ustreznost. Kaj pa se zgodi, če podjetje ima več terjatev, kot obveznosti, kaj je s stalnimi zalogami, ki jih mora imeti podjetja za oskrbovanje proizvodnje in kaj se zgodi takrat, ko podjetje potrebuje finančna sredstva za zagon novih projektov (investicij) v okviru svoje dejavnosti in tveganja, ki so pri poslovanju neminovna? V tem primeru potrebuje podjetje dodatna dolgoročna finančna sredstva (pravimo jim tudi kvalitetni finančni viri, med katerimi je najpomembnejši kaital), ki jih imenujemo obratni kapital. Podjetje mora imeti dolgoročnih virov dovolj, da pokrije dolgoročna sredstva in del stalnih kratkoročnih sredstev . Koliko teh sredstev podjetje potrebuje lahko izračunamo po različnih metodah in modelih, lahko pa se na enostaven način uporabi izkustvena metoda, ki mora upoštevati vse elemente iz prvega dela tega odstavka.

Če podjetje nima dovolj obratnega kapitala, govorimo, da sicer je kapitalsko ustrezno, vendar obstaja verjetnost, da bo moralo, ob povečanih potrebah po finančnih sredstvih, poiskati nov fiančni vir pri bančnih institucijah. Najboljše je, da podjetje predvidi za daljše časovno obdobje koliko teh sredstev potrebuje, ter vzame ustrezen dolgoročni finančni vir (dokapitalizacija ali dolgoročno finančni kredit).

Če podjetje ima več obratnega kapitala kot ga potrebuje, govorimo, da je kapitalsko ustrezno z dovolj obratnega kapitala, vendar nima dobolj poslovnih idej, da bi investiralo prosta finančna sredstva. V takih primerih mora podjetje poiskati nove poslovne priložnosti, najprej seveda v okviru svojega poslanstva in vizije, lahko pa tudi na naložbe na različnih kapitalskih trgih. Tudi v takih primerih nastopijo nova tveganja, ki pa so povezana z naložbami.

Poslovodstvo spremlja dolgoročno plačilno sposobnost podjetja preko različnih finančnih in računovodskih poročil, ki jih pridobi od zato usrezno usposobljenega osebja. Naloga poslovodstva v podjetju je, da spremlja dolgoročno plačilno sposobnost podjetja in se ustrezno odzove na odstopanja. Pravočasna ugotovljena odsopanja in ukrepanje (po poslovnih funkcijah: nabava, prodaja, proizvodnja, kadrovska in finančna), lahko vrne poslovanje v zastavljene okvirje. Finančna moč in finačna neodvisnost ostajata še vedno prioriteta, bonitetna ocena podjetja pa ostane nespremenjena.

Sklep

Na različnih spletnih mestih (Ajpes, Bonitete.si) pridemo do različnih finančnih podatkov, pri katerih lahko za vsak posameznen poslovni subjekt ugotovimo njegovo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost. Največkrat te izračune uporablja poslovodstvo za informacije o svojih poslovnih partnerjih. Lastniki pa o podjetju pridobijo verodostojna obdobna poslovna poročila, v katerih so informacije o dolgoročni plačilni sposobnosti že zajeta, zelo hitro pa se dajo razbrati iz bilance stanja ali ustreznih računovodskih kazalnikov. Informacijo o dogoročni plačilni sposobnosti podjetja ne smemo enačiti z informacijo o čistem dobičku podjetja, kajti dolgoročna plačilna sposobnost je informacija o »zdravstvenem stanju podjetja«, informacija o čistem dobičku pa je računovodski rezultat o uspešnosti podjetja v določenem poslovnem obdobju.