Izdatki podjetja, krediti za rast in razvoj, financiranje podjetij, denar in posojila za samostojne

Celotni izdatki za socialno zaščito, za katero namenjamo skoraj četrtino BDP, so se v 2014 povečali

Za programe socialne zaščite je bilo v Sloveniji v letu 2014 namenjenih 8.991 milijonov EUR. Največ sredstev smo namenili področjema starost ter bolezen in zdravstveno varstvo. Socialni prispevki so predstavljali glavni vir s skoraj dvotretjinskim deležem.

Porast izdatkov za socialno zaščito v 2014 Za programe socialne zaščite je bilo v Sloveniji v 2014 namenjenih 8.991 milijonov EUR ali za 0,4 % več kot v 2013. Povečanje celotnih izdatkov so najbolj zaznamovali večji izdatki v okviru področja starost in nekoliko milejša socialna zakonodaja z letom 2014, katere posledica so bili nekoliko višji izdatki v okviru področja druge oblike socialne izključenosti. Tudi v 2014 za socialno zaščito skoraj četrtina BDP V 2014 smo za socialno zaščito namenili 24,1 % BDP ali za 0,9 odsotne točke manj kot v prejšnjem letu. Kljub nominalni rasti izdatkov za socialno zaščito v 2014 se je odstotni delež teh od BDP znižal, in sicer predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP (za 3,9 %). Vrstni red področij v okviru socialne zaščite, za katera namenjamo največji del deleža BDP (okrog 20 %), je bil v 2014 enak kot v prejšnjem letu (le z nekoliko drugačnimi deleži): starost (10,1 %; tudi manjši delež v BDP kot v prejšnjem letu), bolezen in zdravstveno varstvo (7,3 %; manjši delež) ter družina in otroci (1,9 %; ravno tako manjši delež). Področje starost v 2014 še z nekoliko večjim deležem izdatkov v celotni strukturi izdatkov za socialno zaščito V 2014 je bil največji del sredstev za socialno zaščito namenjen za področje starost, 3.752 milijonov EUR ali malo več kot dve petini v celotni strukturi izdatkov za socialne prejemke (glede na prejšnje leto se je ta delež povečal za 0,4 odstotne točke). Tako kot v prejšnjem letu je sledilo področje bolezen in zdravstveno varstvo, ki smo mu namenili 2.723 milijonov EUR ali malo manj kot tretjino vseh sredstev za ta namen. Za področja družina in otroci, smrt hranitelja družine in invalidnost je bilo skupaj namenjenih malo več kot petina vseh sredstev za socialne prejemke (20,5 %). Preostali del sredstev (6,1 %) pa je bil namenjen področjem brezposelnost, druge oblike socialne izključenosti in nastanitev. V 2014 so se v primerjavi s prejšnjim letom najbolj povečali izdatki za področje druge oblike socialne izključenosti (za 14 %); sledilo je povečanje izdatkov za področja nastanitev (za 12,5 %), starost (za 1,1 %) ter bolezen in zdravstveno varstvo (za 0,5 %). Izdatki za vsa preostala področja, tj. za brezposelnost, smrt hranitelja družine, invalidnost ter družina in otroci, pa so se zmanjšali (za okrog 11 % oziroma okrog 3 %). Socialni prispevki ostajajo glavni vir financiranja programov socialne zaščite Socialni prispevki so v 2014 predstavljali 5.909 milijonov EUR ali skoraj dve tretjini virov za financiranje programov socialne zaščite. Večji del teh sredstev so bili prispevki zavarovancev (3.569 milijonov EUR ali 39,1 %) in prispevki delodajalcev (2.340 milijonov EUR ali 25,7 %). Sicer pa je bil strukturni delež obojih malo večji kot prejšnje leto (za 1,1 odstotno točko), in sicer predvsem zaradi zmanjšanja prispevkov države (s 3.145 na 3.088 milijonov EUR ali za 1,2 odstotne točke) in povečanja prispevkov zavarovancev (s 3.379 na 3.569 milijonov EUR ali za 1,5 odstotne točke). Število upravičencev do pokojnin višje V skladu z evropsko metodologijo ESSPROS je bilo v 2014 v Sloveniji 644.814 upravičencev do pokojnin ali za 2,2 % več kot v prejšnjem letu. V primerjavi s prejšnjim letom se je povečalo število upravičencev do starostnih pokojnin (za okrog 2 %), medtem ko se je število upravičencev do invalidskih pokojnin in do pokojnin iz naslova smrti hranitelja družine zmanjšalo (vsakih za okrog 1 %).

Grafikon 1: Viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija, 2014

Vir: SURS

Tabela 1: Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija

20132014

mio. EUR

Izdatki - skupaj1)8.9598.991

socialni prejemki8.8088.830

denarni socialni prejemki6.0056.002

socialni prejemki v naravi2.8032.828

upravni stroški135142

drugi izdatki1619

Viri financiranja - skupaj1)8.9799.122

socialni prispevki5.7195.909

prispevki delodajalcev2.3402.340

prispevki zavarovancev3.3793.569

prispevki države3.1453.085

drugi viri116128

1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.

Vir: SURS

Tabela 2: Izdatki za socialne prejemke po področjih (tveganjih) socialne zaščite, Slovenija

20132014

mio. EUR%% od BDP1)mio. EUR%% od BDP1)

Skupaj2)8.808100,024,58.830100,023,7

bolezen/zdravstveno varstvo2.70930,87,52.72330,87,3

invalidnost5546,31,55416,11,5

starost3.71042,110,33.75242,510,1

smrt hranitelja družine5876,71,65736,51,5

družina/otroci7038,02,06957,91,9

brezposelnost3033,40,82683,00,7

nastanitev80,10,090,10,0

druge oblike socialne izključenosti2352,70,72683,00,7

1) Izdatki za socialno zaščito v odstotnem deležu od BDP so izračunani na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov BDP (Prva objava z dne 31. avgust 2015; http://www.stat.si/statweb/prikazi-novico?id=5404&idp=1&headerbar=0).

2) Seštevek se ne ujema zaradi zaokroževanja.

Vir: SURS

Tabela 3: Upravičenci do pokojnin1), Slovenija

20132014

Upravičenci

starostnih in invalidskih pokojnin ter pokojnin iz naslova smrti hranitelja družine2)631.213644.814

Upravičenci po posamezni pokojninski kategoriji

starostna500.942509.573

invalidska35.03334.566

smrt hranitelja družina3)147.338146.357

1) Podatki so v skladu z evropsko metodologijo ESSPROS.

2) V okviru te kategorije se upravičenca šteje le enkrat, pa čeprav lahko prejema več pravic hkrati (torej, če prejema starostno pokojnino in del vdovske, ga štejemo le pri starostni). Omenjena kategorija torej ni seštevek posamičnih pokojninskih kategorij, saj je posameznik lahko prejemnik več vrst pokojnin.

3) V okviru kategorije smrt hranitelja družine so prikazani skupaj upravičenci družinskih pokojnin, vdovskih in dela vdovskih.

Vir: SURS