Posoja denarja, posoja gotovine, posojilo gotovine, posojilo, denar za podjetja in samostojne podjet

V zadnjem času se pojavlja čedalje več posojilnih pogodb, ki jih sklepajo razne fizične in pravne osebe. Posojilne pogodbe so pomembne zaradi ekonomskega pomena, saj pospešujejo kroženje denarja in s tem spodbujajo gospodarstvo. Načeloma so sklenjene na obrazcu (obrazec 629), ki ga stranke kupijo v knjigarni, ali pa jo spišejo na list papirja. Pogodbo spisano v nekaj minutah nato nekateri še overijo pri notarju. Brez kakršnegakoli pravnega znanja se zanašajo na veljavnost tako spisane posojilne pogodbe.

Posojilna pogodba je dogovor, s katerim ena stranka prepusti določen znesek denarja ali drugih nadomestnih stvari v last drugi stranki, ta pa mora čez čas, ki ni nujno vnaprej določen, vrniti enak znesek denarja oziroma drugih nadomestnih stvari. Urejena je v Obligacijskem zakoniku. V nasprotju s posodbeno pogodbo ali najemno pogodbo posojilodajalec pri posojilni pogodbi ne prepušča le rabe stvari, temveč prenese lastninsko pravico, kar močno vpliva v stečajnem postopku nad posojilojemalcem, ker posojilodajalec nima izločitvene pravice. Pri posojilnih pogodbah se stranke lahko dogovorijo za različna zavarovanja, kot so poroštvo, zastavna pravica, odstop terjatve, menica in podobno.

Značilnost posojilne pogodbe je, da je konsenzualna pogodba, kar pomeni, da je kot taka veljavno sklenjena že s soglasjem volj pogodbenih strank in ne šele z izročitvijo denarja oziroma stvari. Naslednja pomembna značilnost je, da ni vezana na posebno obliko. To pomeni, da ni potrebe po pisni obliki pogodbe, da bi bila veljavna. Prav tako so veljavni ustni dogovori o stranskih točkah pogodbe. V primeru, da imate sklenjeno pisno posojilno pogodbo in se naknadno dogovorite o kakšni stranski točki je dogovor veljaven. Problem boste lahko imeli le z dokazovanjem obstoja dogovora na sodišču. Zato vam kljub temu, da je posojilna pogodba veljavna tudi brez oblike, svetujemo pisno obliko.

Za uspešen posojilni posel sta v prvi vrsti odgovorna posojilodajalec in posojilojemalec, ki se morata zavedati pravic, obveznosti in posledic, ki so določene v posojilni pogodbi. Veliko posojilodajalcev se sprašuje, kaj storiti, če posojilojemalec ne vrne denarja. To je vprašanje, ki si ga je potrebno zastaviti ob podpisu posojilne pogodbe, in ne takrat, ko bo morda že prepozno. Zavarujemo se lahko tako, da sklenemo pogodbo, ki nam lahko kasneje služi kot dokaz, v primeru, da nam nekdo denarja ne bi hotel vrniti. Priporočljivo je obiskati notarja, ki bo ob soglasju posojilodajalca in posojilojemalca pripravil pogodbo v obliki notarskega zapisa (verodostojna listina), ki bo postala neposredno izvršljiva in bomo lahko kasneje na njeni podlagi vložili izvršbo na sodišče. Pozorni morate biti na še eno situacijo. Če posodite denar nekomu in sami sestavite (soglasje obeh strank) posojilno pogodbo, ki jo obe stranki overita pri notarju (notarska pogodba), se v tem primeru overi le podpis pogodbenih strank (overitev podpisa pomeni zgolj potrditev njegove pristnosti). Iz navedenega sledi, da se z overitvijo podpisa ne potrjuje resničnost vsebine pogodbe. Takšna notarska pogodba ne predstavlja verodostojne listine in ustrezne podlage za izvršbo, saj listina, na kateri je podpisnik pri notarju overil svoj podpis ne ustreza kategoriji “po zakonu overjene zasebne listine” (VSL sklep III Cp 949/2000). Da dobi določena zasebna listina značaj po zakonu overjene zasebne listine, mora biti na v zakonu predpisan način overjena njena vsebina. Overitev podpisa torej ne zadošča.

Priporočamo, da sklenete pri notarju pogodbo v obliki notarskega zapisa, ki je verodostojna listina, in v kateri je klavzula o neposredni izvršljivosti, saj lahko takšna pogodba kasneje služi kot izvršljiv naslov v postopku izvršbe.

Previdnost pri sklepanju posojilnih pogodb torej ni odveč, še posebej, če smo brez ustreznega pravnega znanja.