Išči

Posojila, posoja denarja in denar za pravne osebe, samostojne podjetnike, redno zaposlene posameznik

Posojila, posoja denarja, krediti, hitri krediti
Dec 7, 2015
Branje traja 4 min

Posojila in posoja denarja za vse pravne osebe ter samostojne podjetnike, ki ne dobijo na banki kredita oz. posojila. Pogoj je redno poslovanje in ustrezno zavarovanje, ki je lahko v obliki premičnine (stroj ali vozilo), ali nepremičnine.

Zneski posojila za pravne osebe so od 1.000 do 30.000 eur v skladu z naložbeno oz. posojilno strategijo podjetja.

-------------------------------------------

Več info na e-naslovu: posodimdenartakoj@gmail.com

-------------------------------------------

Posoja denarja tudi za redno zaposlene fizične osebe, ki imajo redno plačo in zavarovanje.

Zneski so možni od 200 do 500 EUR brez zavarovanja.

Zneski od 600 do 3.000 EUR z zavarovanjem (premičnina).

Zneski od 3.000 do 10.000 EUR z zavarovanjem (premičnina/nepremičnina).

Slovar izrazov

A

AKREDITIV AMORTIZACIJA AMORTIZACIJSKI NAČRT ANUITETA

B

BIANKO MENICA

Č

ČISTA VREDNOST POSOJILA

D

DOLG DOLŽNIK

E

EFEKTIVNA OBRESTNA MERA (EOM) EURIBOR

F

FIKSNA OBRESTNA MERA

G

GLAVNICA

H

HIPOTEKA

I

IZTERJAVA IZVRŠBA

J

JAMSTVENA SHEMA

K

KREDIT KREDITNA SPOSOBNOST KREDITODAJALEC KREDITOJEMALEC

L

LIBOR LIZING LOMBARDNI KREDIT

M

MENICA

N

NOTAR NOTARSKI ZAPIS

O

OBRATNA SREDSTVA OBRESTI OBRESTNA MERA OBROK POSOJILA ODKUP TERJATEV ODVETNIK

P

PODPISNIK POGODBA POROK POSLOVNO POSOJILO POSOJILNA POGODBA POSOJILO POSOJILODAJALEC POSOJILOJEMALEC

R

REVOLVING KREDIT ROČNOST POSOJILA

S

SINDICIRANI KREDIT SODNA PORAVNAVA STROŠKI KREDITA

T

TERJATEV

U

UPNIK

Banke in hranilnice v Sloveniji

BANKE

Abanka Vipa d.d.

Banka Celje d.d.

Banka Koper d.d.

Banka Sparkasse d.d.

Banka Volksbank d.d.

BAWAG banka d.d.

Deželna banka Slovenije d.d.

Factor banka d.d.

Gorenjska Banka d.d., Kranj

Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.

KD Banka d.d.

Nova Kreditna banka Maribor d.d. (NKBM)

Nova Ljubljanska banka d.d. (NLB)

Poštna banka Slovenije, d.d.

Probanka d.d.

Raiffeisen Banka d.d.

SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana

SKB banka d.d., Ljubljana

UniCredit Banka Slovenija d.d.

HRANILNICE

Delavska hranilnica d.d.

Hranilnica in posojilnica Vipava d.d.

Hranilnica LON, d.d.

PODRUŽNICE BANK DRŽAV EGP

BKS Bank AG, Ban?na podružnica

RCI Banque Societe Anonyme, ban?na podružnica Ljubljana

Zveza Bank, Podružnica Ljubljana

Zgodovina posojil

Nihče ne more zagotovo določiti začetka dajanja posojil, vendar pa je zelo verjetno, da so se posojila pojavila skupaj s konceptom lastništva. Vedno je namreč obstajal nekdo, ki je imel presežek in nekdo, ki si je ta presežek želel izposoditi. Zgodovino posojil tako lahko dokumentiramo vsaj nekaj tisoč let nazaj. Razne oblike posojil so se pojavljale že v času Starih Grkov in Rimskega imperija, prav tako pa posojila omenja krščansko Sveto pismo. Sodobna zgodovina posojil se začenja veliko pozneje, vendar je pomembno razumeti, da so se razne oblike posojil pojavile že v antiki.

Ena od zgodnjih oblik posojil so pogodbena posojila, znana tudi kot pogodbeno podložništvo. V uporabi so bila v srednjem veku in vse do 19. stoletja. Omenjena oblika posojila je omogočala revnim, da so si od premožnih sposodili denar za pokrivanje velikih stroškov, kot sta bila potovanja in nakup nepremičnin. Ko so premožni kupili oziroma založili za želeno dobrino, so nato morali revni odslužiti (za njih delati razna dela in opravila) svoj dolg. Premožni posojilodajalci so bili pogosto nepošteni in so dolg zelo napihovali ali pa so si naknadno izmišljali še dodatne določbe k dogovoru tudi še po tem, ko je bil dolg že odplačan. Najemniki podložniških posojil so imeli zelo malo pravic. Ta posojila so namreč omogočala ohranjanje suženjskih razmerij še dolgo po tem, ko je bilo suženjstvo v Evropi in ZDA že prepovedano.

Nadaljevanje sledi...

Kaj je posojilo? (In kaj je kredit?)

Posojilo je vrsta dolga in predstavlja materialna sredstva, ki jih posojilodajalec izroči posojilojemalcu, kateri se zaveže ta sredstva vrniti. Vračilo je lahko v enem ali več obrokih. Posojilo se po navadi vrača skupaj z obrestmi, ki so nekakšno nadomestilo za uporabo denarja. Pogoji posojila so določeni v posojilni pogodbi.

Poznamo veliko vrst posojil, ki se med seboj razlikujejo glede različnih dejavnikov – od tega kdo jih daje oziroma najema, do njihove namembnosti. V grobem se posojila delijo na kredite in ostala posojila. Veliko ljudi misli, da sta posojilo in kredit ena in ista zadeva, vendar temu ni tako. Razlika med posojilom in kreditom je v tem kdo ga daje. Kredit lahko da samo pravna oseba (banka, hranilnica ter podjetje, ki posreduje kredite), medtem ko lahko posojilo da tako fizična kot pravna oseba.

Da bi (p)ostale čim bolj konkurenčne, so banke razvile široko paleto kreditov, ki so namenjeni financiranju zelo različnih stvari in imajo zelo različna časovna obdobja odplačevanja. Obenem banke razvijajo tudi nekatere druge produkte za katere potrošniki niti ne pomislijo, da prav tako spadajo v kategorijo posojil. Takšna posojila so limit na transakcijskem računu in plačevanje s kreditno kartico. Tudi nakup na obroke v trgovini je v bistvu posojilo, saj potrošnik dobi želeni predmet še preden ga odplača. Slednje je podobno še eni obliki posojila – lizingu (leasingu), ki je nekakšen hibrid med kreditom in najemom.

Spodnja tabela prikazuje različne oblike posojil

POSOJILO

kredit

posojilo med fizičnimi osebami

lizing (leasing)

bančni kredit za fizične osebe

bančni kredit za pravne osebe

kredit pri kreditodajalcih, ki niso banke