Posoja denarja, posojila, krediti in finančni viri za podjetja ter samostojne podjetnike

Kaj banke zanima pri odobritvi kredita?

06.10.2016

Pogosto vprašanje, s katerim se soočajo podjetja stranke, je, "kaj banko zanima pri odobritvi kredita". Gre zgolj za provokativen naslov, ali dejansko obstaja čarobni odgovor na to vprašanje?

a

6.10.2016 od 9.00 do 11.30 ure v Murski Soboti.

n

Se tudi vi pogosto sprašujete, kaj je tisto, zaradi česar banka odobri

ali neodobri pri vlogi za kredit?

Vas zanima, kaj je za banko najbolj pomembno, da potem veste tudi sami postopati?

Čarobnega odgovora seveda ni, vsebinsko gledano pa se temu najbolj približamo z odgovorom"denarni tok". Na seminarju bomo celovito obravnavali razumevanje denarnega toka podjetja, ki je za banko ključnega pomena. Če podjetje banki dokaže, da je kreditno sposobno odplačati, se lahko začnejo tudi pogovori o vrstah in vrednostih zavarovanj. Brez prvega dela pa tudi drugi del dejansko ni relevanten. V bankah je zavedanje, da mora podjetje najprej pokazati, da je sposobno z denarnim tokom (iz poslovanja) odplačati kredite, vse večje, zato je poudarek na denarnem toku v pogovorih z bankami toliko večji, kot je bil v nedavni preteklosti. Hkrati se ugotavlja, da številna podjetja še niso spremenila miselnosti, zato smo želeli izpostaviti omenjene dileme, ki najpogosteje predstavljajo oviro in povzročajo zastoje v pogovorih z bankami glede razpoložljivega denarnega toka in posledično odobritve novega ali reprograma obstoječega kredita.

Večina pogovorov o kreditih se začne z dvema podatkoma - kakšen znesek kredita podjetje potrebuje in kaj lahko ponudi v zavarovanje. Prva informacija je seveda ključna, saj predstavlja osnovo za nadaljnje pogovore. Druga informacija postane pomembna le, če stranka banko uspe prepričati, da (1) dejansko potrebuje kredit za poslovno smiselne namene in (2) bo ta kredit sposobna odplačati. Torej šele ko bo banka prepričana, da želi (oz. je pripravljena) odobriti nek kredit, ker verjame, da bo poplačan, se lahko začne pogovor o zavarovanju kredita, ki za banko seveda prestavlja najslabši scenarij.

In kaj lahko naredimo mi?

Banko lahko prepričamo v svojo sposobnost odplačevanja kredita le z dobro utemeljenimi projekcijami denarnega toka, iz katerih nedvoumno izhaja, da bo družba - tudi ob upoštevanju potencialnih tveganj v poslovanju - sposobna plačevati obresti in v doglednem času tudi odplačati glavnico posojila. Zato je razumevanje tega, kakšen je poslovni model in kako podjetje ustvarja denarne tokove, ključnega pomena. Prav te informacije naj bi vključeval poslovni načrt, ki naj bo primarno namenjen podjetju samemu. Poslovni načrt in projekcije denarnih tokov naj ne služijo le pridobitvi kredita, temveč kot osnova za poslovno odločanje v samem podjetju. Enako kot se banka sprašuje, ali bo denarja dovolj, da bo družba sposobna odplačati kredite, bi si moralo to vprašanje postaviti vsako podjetje, ko presoja potencialne nove investicije.

Običajne dileme in program:

Pri projekcijah poslovanja ter posledično denarnega toka je nekaj ključnih pomanjkljivosti, ki se redno ponavljajo. Zato bi jih želeli na seminarju še posebej izpostaviti:

• Projekcije poslovanja, ki naj ne vključujejo samo izkaza poslovnega izida, temveč tudi bilanco stanja. Rezultat obeh je nato lahko projekcija denarnih tokov, iz katere je neposredno razvidno, ali podjetje načrtuje ustvarjanje denarnih tokov iz naslova poslovanja, financiranja, ali naložbenja. • Pogosto se zanemarja vpliv sprememb obratnega kapitala. Med obratni kapital lahko poenostavljeno štejemo poslovne terjatve, zaloge in poslovne obveznosti. Projekcije poslovanja vse prepogosto ne upoštevajo spremembe teh postavk glede na planirane dneve vezave. Tako pri projekcijah poslovanja večkrat ugotovimo, da so npr. terjatve planirane tako, da se dnevi vezave močno skrajšujejo, kar pa ni v skladu s praktičnimi težavami podjetja, kjer kupci dejansko zaostrujejo plačilne pogoje. Višje terjatve seveda pomenijo, da je več denarja vezanega v terjatvah in manj na razpolago za druge namene. Če višino terjatev podcenimo, precenimo obseg denarja, ki nam bo na voljo. Gre torej za to, da to, kar v podjetju intuitivno vedo, tudi dejansko upoštevajo v svojih planih poslovanja. Zdi se logično, pa vendar so projekcije denarnih tokov pogosto najšibkejše ravno pri tem. • Konsistentnost planov s trenutnim stanjem v podjetju in preteklimi trendi. Če se v poslovanju planirajo bistvene izboljšave, jih je treba konkretno utemeljiti. • Konsistentnost planov s trendi v panogi in poslovanjem primerljivih podjetij. Če planirano poslovanje podjetja močno odstopa od splošnega stanja v panogi, je treba za to imeti jasne in prepričljive argumente. • Analiza občutljivosti. Smiselno je pripraviti analizo občutljivosti razpoložljivega denarnega toka na ključne spremembe pogojev poslovanja, kot so rast prodaje, profitna marža, dnevi vezave obratnega kapitala, višina investicij. Analiza občutljivosti nam pokaže, kako spremembe v posameznih parametrih poslovanja lahko vplivajo na denarni tok. Analiza nam poda računski okvir, vsebino pa mora presojati podjetje samo (npr. ali je realno tveganje, da se bodo dnevi vezave terjatev podaljšali za 5 ali 10 dni). Pri tem analiza občutljivosti ne sme biti orodje za ustvarjanje panike, temveč orodje, ki nam omogoča finančno ovrednotenje posameznih tveganj, za katere vemo, da se realno lahko zgodijo. • Seminar bomo zaključili s predstavitvijo zadnjih trendov, ki se jih banke poslužujejo pri spremljavi svojih komitentov. To sta neodvisni pregled poslovanja in monitoring oz. kontrola nad finančnim poslovanjem pomembnejših oz. problematičnih komitentov.

Komu je seminar namenjen:

Seminar je namenjen potencialnim kreditojemalcem; upnikom, podjetnikom, lastnikom oz. direktorjem podjetij, ki se soočajo z insolvenčnimi postopki bodisi podjetja v katerem delujejo bodisi pri svojih poslovnih partnerjih.

Predavatelj:

Tone Pekolj, partner v družbi KF Finance od 2014 dalje, je magister ekonomskih znanosti Ekonomske fakultete v Ljubljani. Svojo poklicno pot je začel v Generali Zavarovalnici d.d., kot strokovni sodelavec za zakladništvo in finance. Leta 2008 se je zaposlil v Abanki Vipi d.d., sprva kot vodja oddelka podjetniških financ, kasneje pa kot direktor sektorja investicijskega bančništva. V banki je vodil in sodeloval na projektih s področij postopkov združitev in prevzemov, postopkov izdaje vrednostnih papirjev, uvrstitve vrednostnih papirjev na organizirani trg, ocenjevanja investicijskih projektov, izdelave in ocenjevanja poslovnih načrtov, prestrukturiranj podjetij, vrednotenj podjetij ter upravljanja s kapitalskimi naložbami. Aktivno je sodeloval oz. vodil strateške projekte banke (dokapitalizacija, združevanje, izvedba skrbnih pregledov, AQR, načrt prestrukturiranja). Tone je član Združenja nadzornikov Slovenije in ima veliko izkušenj s področja s področja klasičnega in projektnega financiranja ter investicijskega bančništva. Izvedel je že vrsto izobraževanj za zunanje institucije, ki so bila namenjena predvsem podjetnikom in bančnim uslužbencem.

Investicija v program:

Investicija v vaše znanje znaša 86,00 EUR + 22% DDV za plačilo 104,92 EUR na udeleženca in vključuje organizacijo seminarja, gradivo, osvežilne napitke, kavo in prigrizek. Plačilo je potrebno poravnati najkasneje do 29. septembra 2016 na transakcijski račun: Agencija PIRA, Ulica arhitekta Novaka 9, Murska Sobota, ki je odprt pri NLB banki, številka SI56 0234 0026 1840 922, v sklic navedite svojo davčno številko. Račun boste prejeli po zaključku delavnice. Prijave (in morebitne odjave) sprejemamo pisno na elektronski naslov info@pira.si najkasneje do 29. septembra 2016. Pri morebitnih kasnejših odjavah si pridružujemo pravico zaračunati del kotizacije za administrativne stroške. Do dva dni pred izvedbo, odjava od udeležbe na seminarju ni mogoča.