Alternativne oblike financiranja obratnega kapitala. Posojila denarja za pravne osebe, samostojne po
Posojila, krediti, posoja denarja za pravne osebe in redno zaposlene posameznike.
Posojila za podjetja:
zneski od 1000 do 30000 eur
pogoj je redno poslovanje
pogoje je ustrezno zavarovanje (premičnina ali nepremičnina)
Posojila za posameznike:
zneski od 300 do 10000 eur
pogoj je redna zaposlitev in redni prilivi na slovenski TRR
pogoje je ustrezno zavarovanje (premičnina ali nepremičnina)
Več info na elektronski naslov: posodimdenartakoj@gmail.com
Slovenski izvozniki se spoprijemajo z vedno močnejšo konkurenco na vseh trgih, predvsem z vedno daljšimi plačilnimi roki, ki postajajo obremenjujoči za likvidnost podjetja. Prav tako se pri poslovanju na tujih trgih srečujejo z vse večjimi tveganji neplačila. Pred njimi se lahko zavarujejo s primernimi plačilnimi instrumenti ali instrumenti zavarovanja.
Pred tveganji, povezanimi s poslovanjem na tujih trgih, se podjetja zavarujejo z učinkovitim upravljanjem tveganj posameznih kupcev, bank in države. V UniCredit Bank podjetju svetujejo pri uporabi najprimernejšega plačilnega instrumenta ali instrumenta zavarovanja, kot so dokumentarni akreditiv, dokumentarni inkaso ali plačilna garancija. Uporaba omenjenih plačilnih instrumentov je priporočljiva predvsem pri poslovanju z novimi strankami ali z bolj tveganimi trgi. Z vključitvijo kupčeve banke se tako izvoznik izogne plačilnemu tveganju svojega kupca. Če izvoznik nima izkušenj s kupčevo banko oziroma ni pripravljen prevzemati tveganja neplačila tuje otvoritvene banke, mu akreditiv lahko potrdijo v UniCredit Bank (konfirmacija akreditiva), s čimer prevzamejo plačilno zavezo poleg otvoritvene banke. V zadnjem času je opaziti povečano rabo dokumentarnega akreditiva in plačilne garancije tudi pri poslih v Sloveniji. Če podjetje prejme v zavarovanje dokumentarni akreditiv z odloženim plačilom, je rešitev za take situacije prodaja terjatev banki, seveda pod pogojem, da je boniteta akreditivne banke sprejemljiva. Tako si lahko izvoznik zagotovi vir financiranja, hkrati pa zmanjša izpostavljenost do nekega kupca, trga ali banke. Rešitev je še zlasti primerna za manjša in srednje velika hitro rastoča podjetja, pa tudi podjetja, ki aktivno upravljajo tveganja posameznih kupcev, saj omogoča večjo prodajo obstoječim kupcem brez preseganja limitov oziroma dovoljene izpostavljenosti do kupca.
Tvegani kapital je posebna oblika lastniškega kapitala zasebnikov ali investicijskih podjetij, vložen v mlada, hitro rastoča podjetja ali v posameznike, ki imajo izvirno idejo ali patent. Investitorji vlagajo v nova podjetja, ker pričakujejo hiter in visok donos. Tvegan kapital je za mala in srednje velika podjetja pomemben vir finančnih sredstev in je bistven pri zagonu in razvoju podjetja.
Vsebina
[skrij]
1Značilnosti tveganega kapitala
2Stopnje tveganega kapitala
2.1Semenski kapital
2.2Zagonski kapital
2.3Financiranje zgodnje faze
2.4Financiranje druge runde
2.5Razširitveni kapital
2.6Zunanji in notranji odkup podjetja
2.7Vmesne finance
3Trg tveganega kapitala
3.1Formalni trg tveganega kapitala
3.2Neformalni trg tveganega kapitala
4Viri
Značilnosti tveganega kapitala[uredi | uredi kodo]
Tvegani kapital je trajen
Investitor vlaga v podjetje, ker na podlagi vloženega kapitala lahko ustvari kapitalski dobiček ali pa se v primeru ugodnejše naložbe zadovolji z nadaljnjim lastništvom.
Pomoč investitorja pri upravljanju
Poleg finančne pomoči predstavlja investitor tveganega kapitala tudi poslovno pomoč. Pomaga podjetju pri večjih poslih, saj želi pripomoči k hitrejši rasti podjetja, v katerega vlaga.
Pričakovanje višjih donosov
Investitorji tveganega kapitala pričakujejo trideset do petdesetodstotne letne donose. To pomeni približno petkratno do desetkratno povečanje vrednosti vložka v obdobju treh do petih let. Najuspešnejša podjetja za tvegani kapital dosegajo povprečne dolgoletne donose okoli trideset odstotkov, medtem ko večina podjetij ima donose med deset in petnajst odstotki.
Visoka stopnja potrpežljivosti
Tvegani kapital oziroma potrpežljiv kapital ne prinaša takojšnjih donosov. Morebitna uspešnost se pojavi v obdobju od pet do deset let.
Stopnje tveganega kapitala[uredi | uredi kodo]
Semenski kapital[uredi | uredi kodo]
Je kapital, ki se investira v zelo mlada podjetja, ki potrebujejo finančna sredstva za razvoj poslovne ideje, za pripravo začetnega izdelka in za izvedbo marketinških aktivnosti.Semenski kapital je predvsem kapital podjetnika, prijateljev in partnerjev.Za semensko fazo so investitorji tveganega kapitala zelo primerni, saj podjetniki v tej fazi potrebujejo poleg finančne pomoči tudi nefinančno pomoč, katero investitorji ponujajo (npr. svetovanje, pomoč pri navezovanju stikov z različnimi finančnimi ustanovami itd.). Ta faza je najbolj tvegana faza v ciklu investicij tveganega kapitala, vendar lahko investitorjem omogoča izjemne zaslužke in je na dolgi rok odlična priložnost za dosego visokih kapitalskih dobičkov. Investicija semenskega kapitala se realizira v obdobju od pet do sedem let
Zagonski kapital[uredi | uredi kodo]
So finančna sredstva namenjena podjetju, ki se bliža ustanovitvi in zagonu. Podjetje ga potrebuje za razvoj proizvoda, torej za fazo poskusne proizvodnje in za izpeljavo začetnega marketinga in prodaje. Denar je nujen za vse zagonske dejavnosti, ki bodo omogočale ustrezno poslovanje (delovna sila, surovine, material, oprema itd.).Pomemben vir financ je kapital podjetnika, prijateljev in partnerjev. Ta faza pa ne pritegne veliko pozornosti med investitorji tveganega kapitala, saj so zneski investicij majhni in čas do realizacije še vedno dolg (8,5 let).
Financiranje zgodnje faze[uredi | uredi kodo]
Omogoča razvoj proizvoda in organizacijo normalne serijske proizvodnje (podjetje dokončno zaživi). Ne predstavlja pa optimalne velikosti proizvodnih zmogljivosti podjetja. Proizvodnja zgodnje faze ne prinaša dobička in zahteva dodatna finančna sredstva za njeno ohranjanje in tudi povečanje. Ta stopnja investitorje tveganega kapitala ne privlači, saj se tveganje čedalje povečuje. Podjetnik je odvisen od svojih sredstev, sredstev prijateljev, družine in partnerjev. Čas realizacije investicij je od 4 do 5 let.
Financiranje druge runde[uredi | uredi kodo]
Označuje četrto investicijsko stopnjo in z njim podjetje doseže optimalni obseg proizvodnje. Pomaga podjetju doseči dozorelost in normalno poslovanje na trgu ter ustrezno rast. V tej fazi se pojavljajo vse oblike kapitala. S podjetjem sodelujejo kupci in dobavitelji, vanj pa vstopajo tudi investitorji tveganega kapitala, saj je v tej fazi usoda podjetja zelo pregledna.
Razširitveni kapital[uredi | uredi kodo]
Je kapital za financiranje rastočega podjetja ali posla, s katerim podjetje razširja proizvodnjo, in posle (investira v nove trge, v izboljšave proizvodov, v obratni kapital, v novo delovno silo itd.). V tej fazi je najbolj pogost tvegani kapital, saj so visoki kapitalski dobički z investiranjem najbolj zagotovljeni. Čas realizacije investicij je od tri do pet let.
Zunanji in notranji odkup podjetja[uredi | uredi kodo]
Notranji odkup podjetja s strani poslovodstva
Poslovodstvo pridobi sredstva za odkup dela proizvodnje oziroma posameznega oddelka v obstoječem podjetju od investitorjev tveganega kapitala. Poleg trajnega kapitala pridobijo tudi pomoč tveganega kapitalista in veliko mero njegove potrpežljivosti. Tvegani kapitalist pričakuje, da bo poslovodstvo, ki je kupilo podjetje, še naprej uspešno vodilo podjetje in mu ob njegovi prodaji zagotovilo pomemben del kapitalskega dobička. Investicija se realizira v obdobju od dveh do treh let.
Zunanji odkup
Finančna pomoč kupcem, ki želijo kupiti podjetje in ga s svojim znanjem in sposobnostmi spremeniti v uspešno podjetje. Tvegani kapital je najboljša oblika financiranja zunanjega nakupa, saj olajša kupcem nakup podjetja in investitorju daje varnost pri financiranju in ustrezno donosnost.
Vmesne finance[uredi | uredi kodo]
So finance za pripravo podjetja za prodajo in njegovo izvedbo, ki jih morajo v podjetju pridobiti v obliki dolžniškega ali trajnega kapitala. Zaradi menjave lastnikov, tvegani kapital ni primeren, saj temelji na upravljavski pravici. Najprimernejše je bančno posojilo z določenimi upravljavskimi možnostmi.
Trg tveganega kapitala[uredi | uredi kodo]
Trg tveganega kapitala razdelimo na formalni in neformalni trg tveganega kapitala. Neformalni trg predstavljajo predvsem neformalni investitorji. Formalni trg pa predstavljajo skladi tveganega kapitala.
Formalni trg tveganega kapitala[uredi | uredi kodo]
Skladi tveganega kapitala so ozko specializirane finančne intitucije. Delujejo specifično in se zaradi narave vlaganja razlikujejo od ostalih finančnih institucij. Pri skladih tveganega kapitala gre za neposredne lastniške naložbe v podjetja in po navadi financirajo hitro rastoča podjetja, ki jih imenujemo gazele. Poznamo več vrst skladov tveganega kapitala:
- zasebno partnerstvo
- javni sklad
- korporacijski sklad
- skladi investicijskih bank
- državni in paradržavni skladi
Neformalni trg tveganega kapitala[uredi | uredi kodo]
Neformalni trg predstavljajo investitorji, ki iščejo investicijske priložnosti za lastniško vlaganje sredstev v različne vrste podjetij. Tem investitorjem pravimo tudi poslovni angeli ali zasebni vlagatelji. Investitorji so premožni posamezniki, ki so pripravljeni svoj kapital investirati v projekte in s poslovnim znanjem ter izkušnjami pomagajo podjetjem pri odločitvah. Gre za obliko partnerstva. Sodelovanje med investitorjem in podjetnikom je zelo aktivno. Investitorji imajo možnost, da kasneje ponovno vložijo v podjetje, če le to raste. Investitorji vlagajo v podjetje brez posrednika, lahko pa so organizirani v mreže poslovnih angelov. Na trgu tveganega kapitala so poslovni angeli pomembni predvsem zato, ker predstavljajo vir financiranja v fazi razvoja in rasti podjetja.
Viri[uredi | uredi kodo]
http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1398
http://www.poslovniangeli.si/domov/tvegani-kapital.aspx
http://www.interfin.si/238/
http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/licen2066.pdf
http://www.seedreg.com/data/deliverables/10.1.doc
http://www.smartstart.si/slovar1.aspx
http://www.donos.net/client/index.php?table=articles&ID=492
V časih, ko cveti plačilna nedisciplina in se dražijo bančna posojila, se podjetja znova vračajo k preverjanju dolžine in hitrosti za proces od naročila do denarja.
Gospodarska kriza je namreč (predvsem) kriza likvidnosti: kupci ne plačujejo (plačujejo delno ali pa s plačili zamujajo), iz bančnih posojilnih pip le še kaplja, po drugi strani pa dobavitelji (predvsem večji in močnejši) dobave pogojujejo s predplačili, zavarovanji plačil Kaj naj torej podjetja v teh razmerah naredijo za izboljšanje svoje likvidnosti?
Prva zapoved čim manjši obratni kapital
Z namenom zmanjšanja obratnega kapitala se nekatera podjetja usmerjajo k prvi možnosti podaljšajo roke plačil dobaviteljem in skrajšajo plačilne roke svojim kupcem (seveda pa vsi ne morejo biti mercatorji ali merkurji).
Pri tej možnosti se seveda včasih lahko zgodi, da dobavitelji tega ne zmorejo prenesti ali pa znižajo kakovost dobav, kar lahko pripelje do tega, da podjetje izgubi tudi drugi del te enačbe kupce.
V vsakem primeru pa si mora podjetje pri vodenju svojih procesov prizadevati za čim manjši ali negativni obratni kapital, saj lahko tako občutno zmanjša porabo svojih in tujih virov.
Podaljšanje rokov plačila dobaviteljem je lahko tudi drugačno, in sicer tako, da v dogovoru z dobaviteljem podjetje dobi sestavne dele pravočasno (just in time). Na drugi strani pa lahko skrajšamo proces od kupčevega prejema izdelka oziroma storitve do prejema denarja (ugodnosti z gotovinskim plačilom, diskontne lestvice ).
Druga zapoved skrajšajmo proces od naročila do denarja
Veliko rezerv se skriva že v delu procesa od naročila do dostave izdelka oziroma storitve: ali je proces optimalen s stališča časa izdelave izdelka (ali izvršitve storitve) in uporabe zalog ter ali obstajajo možnosti za skrajšanje tega procesa in bolj premišljeno uporabo zalog. Poglejmo pri najboljših koliko časa ti porabijo za ves proces in koliko časa porabimo mi?
Treba je tudi pogledati, ali je proces pregleden: ali so vloge in odgovornosti sodelujočih v procesu jasno določene ter ali je proces ustrezno podprt z IT-orodji. Tak pregled (in s tem optimizacija) nam lahko pomembno zniža stroške procesa (in s tem denarne odlive) pri enakem rezultatu.
Vendar pa vse to ni dovolj treba je iti še korak dlje in pregledati dejavnike, ki vplivajo na dejanski priliv denarja od naročila in ne samo od naročila kupca do dostave izdelka oziroma storitve.
Z zadnjim smo namreč le poskrbeli za izpolnitev želje kupca, ki pa naročenega izdelka oziroma storitve še ni plačal, in ne za izpolnitev enega poglavitnih ciljev podjetja, to je prejema denarnega priliva (prevladujoče poslovanje s predplačili za hipec zanemarimo, saj si ga lahko privoščijo le podjetja s prevladujočim elektro monopolnim položajem na trgu).
To namreč občutno vpliva na likvidnost podjetja. Za to so pomembne: vnaprejšnja analiza kupca (za zmanjšanje tveganja neplačila), posebnosti načinov plačevanja kupcev (na primer podjetja prejmejo prilive od kupcev prek posojilnih kartic, torej z določenim zamikom), predvsem pa je pomembno zadovoljstvo kupca, saj nezadovoljen kupec ne plača (zato je pomemben ustrezen nadzor kakovosti vključno z reševanjem reklamacij glej del o učinkovitem procesu zgoraj).
Tretja zapoved kaj je sploh pomembno za kupca?
Denimo banke v procesu vodenja računov strankam pošiljajo izpiske v papirni obliki, čeprav bi bila verjetno večina njihovih strank zadovoljna z elektronsko pošto o stanju na računu. Podjetja se morajo vprašati, kaj je v procesu sploh pomembno za njihove kupce.
Ali je nujno, da posamezen podporni proces opravljajo sami, ali pa bi bilo bolje, da ga opravljajo skupaj z drugimi podjetji: ali je nujno, da imamo tiskarno, če izdajamo časopis; ali je nujno, da imamo izterjavo oziroma klicni center če lahko kdo drug to opravi ceneje (in bolje) namesto nas?
Podzapovedi
Prilive lahko povečamo ali pospešimo na več načinov (nekaj smo jih že omenili zgoraj):
prodaja (diskontne lestvice, popusti za predplačila, skrajšanje plačilnih rokov kupcev, povečanje učinkovitosti izterjave, odstop naših terjatev bankam v zameno za diskont teh terjatev tu so v prednosti podjetja s kupci z dobro boniteto).
finančno upravljanje (tako imenovani cash pooling oziroma zbiranje in plemenitenje denarnih sredstev na obrestovanem bančnem računu, ko sredstev ne potrebujejo).
dezinvestiranje (prodaja opredmetenih in neopredmetenih sredstev tudi kot tako imenovani sell-and-lease back, prodaja finančnih naložb).
Odlive lahko zmanjšamo ali preložimo prek (poleg že omenjene optimizacije stroškov):
operativnih stroškov (dobava just in time, podaljšanje plačilnih rokov dobaviteljem, kompenzacije s kupci oziroma dobavitelji, zadržanje dela plačil dobaviteljem kot garancija za ustrezno kakovost);
naložb (v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ter v finančne naložbe);
posojil (z bankami se dogovorimo za moratorij odlog na odplačila glavnic in/ali obresti posojil; res pa je, da po drugi strani z odplačilom in s tem zmanjšanjem glavnice znižamo tudi obresti);
davkov (obročno plačilo za davke fizične osebe, ki opravlja tudi dejavnosti s. p., ki se ne nanašajo na opravljanje dejavnosti).
Zadnja zapoved kako te naše aktivnosti vplivajo na dolgoročen tok denarja do lastnikov?
Ali smo s spremembami omogočili boljši dolgoročni denarni tok iz poslovanja in ali smo z našimi aktivnostmi tudi izboljšali denarni tok do lastnikov ali zvišali vrednost podjetja? Brez misli na lastnike in njihov donos so naše aktivnosti zelo hitro lahko napačno usmerjene.
#gotovina #PoslovnipaketiPoslovnitransakcijskiračuniElek #KREDITIVDOMAČIVALUTINOMINALNAOBRESTNAMERA #Posojilaposojadenarposojadenarjafinančni #KratkoročnikreditKratkoročnikreditzodplačiln #POSOJADENARJAKREDITIPOSOJILAFINANČNIVIRI #NLBbanka #hitrikredit #Posojilakreditifinančniviridenargotovina #POSOJILAKREDITIDENARGOTOVINAIŠČEMPOSOJIL #KreditiVampriizvedbinovihposlovnihidejzman #POSOJILAKREDITIPOSOJADENARJADENARGOTOVINA #finančniviri
