POSJA DENARJA ZA FINANCIRANJE RASTI IN RAZVOJA PODJETJA. OBRATNA SREDSTVA ZA MIKRO IN MALA PODJETJA
Posoja denarja podjtjem in pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom od 1.000 eur do 30.000 eur.
Zaželena so podjetja, ki imajo dobro poslovanje in ustrezno zavarovanje - zavarovanje je lahko v obliki premičnine ali nepremičnine.
Posoja denarja je mogoča tudi za fizične osebe od 200 do 10.000 EUR.
Več info na e-mail: posodimdenartakoj@gmail.com
Obratni kapital je presežek dolgoročnih in trajnih virov financiranja nad dolgoročnimi sredstvi.
Denarni tok / Cash Flow, Računovodstvo in knjigovodstvo, Upravljanje naložb / Asset Management - Tvegani kapital/VC-PE, Vrednotenje podjetij / Business Evaluation
| Tags: denarni tok, optimizacija finančnih virov, optimization sources of funding, razpoložljiva sredstva, skrbni pregled poslovanja, Uravnoteženega povprečni strošek kapitala, ustanovitev podjetja, valuations, vrednostenje podjetij, Vrednotenje podjetij
Finančno prestrukturiranje
V zadnjih letih, zaznamovanih s svetovno gospodarsko in finančno krizo je v večini primerov finančno prestrukturiranje nujno, ko se pojavijo resni problemi pri poslovanju in družbi grozijo postopki povezani z insolventnostjo. Ključni namen finančnega prestrukturiranje je učinkovito upravljanje z razpoložljivimi viri oziroma sredstvi ter zmanjšanje obveznosti. Cilj je postaviti vzdržen model financiranja in poravnavanja obveznosti, ki bo družbi dopuščal, da se ukvarja in posveti poslovnemu delu. V družbah v težavah je zasledovanje denarnih tokov pomembnejše kot zasledovanje dobička. Sestavni del finančnega prestrukturiranja je pogajanje z upniki glede dogovora o odplačevanju dolgov, ki bo sprejemljiv za vse vpletene. Izjemna pozornost mora biti posvečena izterjavi terjatev in prodaji nepotrebnega premoženja. To je vir za delno poplačilo obveznosti, kot tudi lasten vir za zagotovitev nujno potrebnega obratnega kapitala.
Ob primerih, ko je insolventnost že nastopila, banke praviloma nočejo več tvegati, temveč stremijo k hitri unovčitvi zavarovanja, vsaj za ceno, ki bo pokrila terjatve do podjetja. Za banke je zelo pomembno zaupanje. Zaupanje lahko nastane in traja le, dokler podjetje izpolnjuje prevzete zaveze. Ob nastopu insolventnosti podjetje ni več sposobno izpolnjevati pogodbenih zavez in pričakovanj glede poslovanja, zaupanja s strani bank ni več.
Sistemska razdolžitev predvideva postopek zunaj sodnega prestrukturiranja. Začetek zunaj sodnega prestrukturiranja (MRA – Master Restructuring Agreement) prekine izvršbe. Moratorij zavezuje vse banke, če moratorij podpišejo banke z več kot 50 % terjatev. Krovni sporazum je sklenjen, če zanj glasujejo upniki, ki imajo 50 % terjatev oz. 75 % zavarovanih terjatev. S tem je onemogočeno izsiljevanje posameznih upnikov.
Neodvisni pregled poslovanja
Za pogajanja je potrebno pripraviti poslovne načrte, ukrepe in presoje ekonomske oziroma finančne vzdržnosti. Podlaga za načrte so izvedeni neodvisni pregledi poslovanja (IBR – independent business review), ki zajemajo posnetek stanja in analizo, ki pokažeta na vzdržnost poslovnega modela. IBR zajema analizo zatečenega stanja na vseh področij poslovanja: obratni kapital, prodajno in marketinško področje, primerjalno analizo (benchmarking), analizo vzdržnosti poslovanja, pregled procesov, organizacijsko strukturo...
Na podlagi IBR je potrebno identificirati področja za izboljšave, izdelati projekcije izkaza poslovnega izida, denarnih tokov in izkaz finančnega položaja za daljše obdobje. Pripraviti je potrebno načrt finančnega prestrukturiranja. Načrt je potrebno predstaviti upnikom in lastnikom.
Poslovno prestrukturiranje
Izvedba samo finančnega prestrukturiranja brez korenitih ukrepov na poslovnem delu ne bo zagotovilo vzdržnega poslovanja družbe. Krizno stanje v podjetju je najpomembnejši razlog za poslovno prestrukturiranje. Poslovno prestrukturiranje je celovit proces, ki zajema racionalizacijo vseh poslovnih procesov v družbi. Hkrati je potrebno pripraviti ukrepe na prihodkovni strani za povečanje prodaje in dobičkonosnosti.
Načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja
Osnova za ukrepanje so izdelani in potrjeni Načrti finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Posamezne aktivnosti se opredelijo v akcijskem načrtu in spremljajo z nosilci in roki v okviru načrta za izvedbo prestrukturiranja.
Hvala za pozornost :) Zoran Andonovski 2. Kako in zakaj načrtovati obratni kapital Učinkovito upravljanje z obratnim kapitalom je pomembno za vsako organizacijo. Previsok nivo obratnega kapitala predstavlja neučinkovito upravljanje s sredstvi, premalo obratnega kapitala pa predstavlja nevarnost za nemoteno poslovanje (likvidnostne težave ali upočasnjena prodaja). 2.1. Upravljanje z zalogami - Prevelike zaloge pomenijo oportuniteten strošek denarja vezan v zaloge, povzročajo stroške skladiščenja, blago se lahko pokvari ali zastara - Premajhne zaloge lahko povzročijo zastoj delovnega procesa, izguba prihodkov, težave s kupci 3. Financiranje obratnega kapitala 3.1. Obveznosti iz poslovanja (plače, davki) 3.2. Obveznosti do dobaviteljev 3.3. Kratkoročna bančna posojila OBRATNI KAPITAL = kapital = Ključne probleme po kategorijah obratnega kapitala: 2.1. Upravljanje z zalogami 2.2. Upravljanje z dolžniki (terjatvami) 2.3. Upravljanje z obveznostmi 2.4. Upravljanje z denarnim tokom Rešitev: Napoved ustreznega nivoja zalog se začne pri napovedi prihodkov 1. Kaj je obratni kapital ter njegove komponente 2. Kako in zakaj ga načrtovati 3. Financiranje obratnega kapitala -1 kapital Obratni kapital = = kratkoročna (gibljiva) sredstva – kratkoročne obveznosti = dolgoročne obveznosti + kapital – dolgoročna sredstva Kratkoročna (gibljiva) sredstva: - Terjatve do dobaviteljev - Zaloge - Denarna sredstva (denar v blagajni in na bančnih računih ter bančni depoziti) - Kratkoročne finančne naložbe - Aktivne časovne razmejitve Kratkoročne obveznosti: - Kratkoročne poslovne obveznosti (dobavitelji, zaposleni, davki) - Kratkoročne finančne obveznosti - Pasivne časovne razmejitve Obratni kapital je slab pokazatelj učinkovitosti poslovanja. Zaželeno je, da ima podjetje čim manj obratnega kapitala, ampak se ta lahko zmanjša zaradi zmanjšanja kratkoročnih sredstev ali pa zaradi povečanja kratkoročnih obveznosti. Zmanjšanje obratnega kapitala zaradi zmanjšanja kratkoročnih sredstev je za podjetje praviloma pozitiven signal, ker zmanjšuje tveganje in kaže na izboljšanje učinkovitosti poslovanja. Zmanjšanje obratnega kapitala zaradi povečanja kratkoročnih obveznosti predstavlja negativen signal za podjetje, ker povečuje tveganje in nakazuje na likvidnostne težave. Kratkoročna (gibljiva) sredstva: - Terjatve do dobaviteljev - Zaloge - Denarna sredstva (denar v blagajni in na bančnih računih ter bančni depoziti) - Kratkoročne finančne naložbe - Aktivne časovne razmejitve Kratkoročne obveznosti: - Kratkoročne poslovne obveznosti (dobavitelji, zaposleni, davki) - Kratkoročne finančne obveznosti - Pasivne časovne razmejitve 2.2. Upravljanje z dolžniki (terjatvami) Z vidika denarnega toka podjetja so terjatve najpomembnejši element upravljanja z obratnim kapitalom. Kupci, ki konstantno zamujajo s plačili, lahko povzročijo pomembne primanjkljaje v denarnem toku in nam otežujejo natančno načrtovanje denarnega toka. Ker je izterjava plačil zelo pomembna, je potrebno: - Vzpostaviti jasna in poenotena navodila za izterjavo plačil - Slediti in terjati vse zamudnike - Najeti strokovnjake za izterjavo, če je potrebno - Zahtevek za poravnavo obveznosti ne sme povzročati občutek krivosti - Dolžnika je potrebno neprestano klicati - Če ima dolžnik težave, se je potrebno dogovoriti o kompenzaciji - Pri pogovorih o plačilu je potrebno biti oster glede zamud, ampak razumevajoč Da bi imeli čim manj problemov z dolžniki, je smiselno upoštevati naslednja pravila: - Terjatve morajo biti strogo in neprestano nadzorovane - Jasna in konsistentna navodila za upravljanje z dolžniki - Pravila morajo razumeti zaposleni, dobavitelji in kupci - Profesionalnost pri izbiri novih strank, posebej takih, ki predstavljajo veliko stranko za podjetje - Preveriti bonitetno oceno novih strank - Vsakemu kupcu določiti limit - Reden nadzor strank z visokim limitom, tudi če so redne - Hitro in dosledno izdajanje faktur - Strategija o zaračunavanju zamudnih obresti Daljši plačilni rok pomeni večja verjetnost da dolžnik terjatev ne plača Če se v podjetju zazna povečevanje časa vezave terjatev, je potrebno ugotoviti, ali obstaja katera izmed naslednjih pomanjkljivosti: - Slaba presoja kreditne sposobnosti kupcev - Pomanjkanje procedure izterjave - Zastoj pri izdajanju faktur - Napake pri izdajanju faktur, ki jih kupci zavračajo - Nezadovoljstvo kupcev s storitvijo 2.3. Upravljanje z obveznostmi Pravilen pristop k upnikom je lahko zelo pomemben vir denarnih sredstev oziroma zmanjševanje obratnega kapitala. Metode, ki vplivajo na datum plačila: - Čas odloga plačil: daljši kot je čas odloga plačil, manj obratnega kapitala potrebujemo. Ampak smo kot kupec v veliko primerih postavljeni v položaj, ki nam ne omogoča vpliva na rok plačila, vendar se je nujno potrebno pogajati Plačilni rok je enak brezplačnemu kreditu! - Plačilo na dan zapadlosti in ne pred njim, razen v primeru velikega popusta in dobre tekoče likvidnosti - Ko se podjetje uveljavi kot dober plačnik, se mora ponovno pogajati za boljše plačilne pogoje Metode, katere vplivajo na količino oziroma čas nakupa: - Vzpostaviti dobro povezavo med osebo, ki nadzoruje likvidnost, in nakupnimi referenti. Usklajenost pomeni prihranek kasnejših neprijetnosti zaradi nepredvidenih odlivov - Nabavna služba mora slediti planu nabave, ki je usklajen s prodajo in finančnim načrtom - Izračunati stroške skladiščenja zalog - Vedno je potrebno poslovati z alternativnimi dobavitelji (izbira tistega, ki v danem trenutku ponuja najboljše plačilne pogoje in dobavne roke) 2.4. Upravljanje z denarnim tokom Da bo podjetje ostalo likvidno, NE sme izvajati naslednje aktivnosti: - Zamujanje z izstavljenim faktur - Izgubljanje seznama opravljenih storitev - Pozabiti na opominjanje neplačnikov - Ne izkoristiti boljših plačilnih pogojev, ko so na voljo - Plačevanje pred rokom zapadlosti računa - Kupovanje velikih količin blaga da bi pridobili popust - Kupovanje vozil in opreme z denarjem namesto s kreditom ali najemom - Zaposlovanje oseb, za katere ni jasne vizije dela - Ne pridobiti podpisane izjave/dobavnice, s katero se kupec strinja, da je bilo blago predano kot je bilo dogovorjeno - Pomanjkljivi varnostni ukrepi za preprečevanje tatvine - Popolno zaupanje v delo računovodje - Najemanje ali kupovanje prestižnih poslovnih prostorov, čeprav za njih ni prave potrebe - Pomanjkljivo (ali nikakršno) načrtovanje denarnega toka - Pomanjkljivo spremljanje odstopanj med dejansko realizacijo in planom - Sprejetje zelo velikega naročila brez ustrezne finančne konstrukcije in zavarovanja plačila - Dogovarjanje na besedo ali s pomanjkljivimi pogodbami - Tolaženje z …«Saj je samo nekaj tisočakov…«. Napačna praksa: - večje investicije, ki se v skladu z logiko »čim prej poplačajmo posojilo« financirajo iz zadržanih dobičkov in s posojilom, ki ima krajšo ročnost od njihove življenjske dobe => zelo nizek nivo denarnih sredstev in težave odplačevati obveznosti - da podjetja pri zamujanju s plačili ne vidijo nič slabega in se na vsak način trudijo ne najeti dodatnih kreditov za financiranje obratnega kapitala podjetja v preteklosti = kratkoročni krediti >> dolgoročnih, na koncu leta so kratkoročne kredite enostavno podaljšali še za eno leto (rolling over) Glavne vrste kratkoročnih kreditov so: - Klasični limit na računu (najpogostejša oblika financiranja obratnega kapitala. Zaradi fleksibilnosti je obrestna mera pri takšnem financiranju ponavadi višja od obrestne mere pri namenskih kreditih) - Likvidnostni kredit (namenjen »krpanju lukenj«, ki nastanejo zaradi večjih dogodkov pri poslovanju). Se pridobi relativno hitro, ima kratko dobo odplačila, cena je prilagojena fleksibilnosti) - Kredit za financiranje gibljivih sredstev (kredit z dobo odplačevanja do enega leta) - Kredit za financiranje uvoza in izvoza (so lahko tudi daljši – do 7 let in imajo lahko veliko različnih oblik) - Kredit za financiranje akreditivov (takšni krediti so zelo kratkoročni in so namenjeni izogibanju likvidnostnih težav zaradi napak pri planiranju likvidnosti – če nekdo da akreditiv, mora na dan plačila zagotoviti dovolj sredstev na bančnem računu) Ne glede na vrsto kredita, so možne naslednje variante obrestnih mer: - Nominalna obrestna mera - Slovenska bančna referenčna obrestna mera, povečana za fiksni obrestni dodatek - Letna spremenljiva obrestna mera za kredite z valutno klavzulo - Letna fiksna obrestna mera za kredite z valutno klavzulo - Letna spremenljiva ali fiksna obrestna mera za devizne kredite - EURIBOR ali druga mednarodna referenčna obrestna mera, povečana za fiksni obrestni dodatek Obrestna mera je odvisna od kvalitete zavarovanja, ki pa so lahko: - Menica - Vknjižba zastavne pravice na nepremičnem oz. premičnem premoženju (hipoteka) - Zastava vrednostnih papirjev - Odstop – cesija terjatev - Zastava depozita - Poroštvo tretje osebe - Zavarovalna polica zavarovalnice ali - Jamstvo države 1. Kaj je obratni kapital ter njegove komponente
#Posojilaposojadenarjakreditihitrikrediti #DOLŽNIŠKIVIRIFINANCIRANJARAZVOJAINRASTIPODJE #denarzapodjetje #Imaterednoindobroposlovanjeterustreznozavar #NKBMbanka #Kreditizafinanciranjeobratnihsredstev #Finančnivirizaslovenskamikroinmalapodjetja #ReferenčnaobrestnameraDepozitiDolgoročnidepoz #miniinhitrikreditlimitnaposlovnemračunupo #finančnivirizapodjetja #POSOJILAPOSOJADENARJAPOSOJAGOTOVINEKREDITI #Posojadenarjaposojilakreditifinančniviriz #FINANČNIVIRIKREDITIPOSOJILAZAPRAVNEOSEBEI #Posojadenarjazapravneosebeinsamostojnepodje #FINANČNIVIRINAMENJENIZARASTINRAZVOJPODJETJA #Posojadenarjakreditifinančniviriposojila #Posojilakreditidenargotovinabančnikrediti #Posojadenarjaposojilakreditihitrikrediti