Posoja denarja, posojila, krediti za pravne in fizične osebe

Posoja denarja, posojila, krediti za pravne in fizične osebe

Več info na e-naslovu:

posodimdenartakoj@gmail.com

---------------------------------------------------------------------------

DOLGOROČNI KREDITI

Dolgoročni krediti so namenjeni financiranju osnovnih in trajnih obratnih sredstev, zato se pri Deželni banki Slovenije še posebej trudimo, da vam z individualno obravnavo in ugodno ponudbo zagotovimo najbolj optimalno financiranje, s katerim podjetju omogočite rast in večjo konkurenčnost.

KRATKOROČNI KREDITI

Likvidnostni kredit do 30 dni

Z njim lahko premostite kratkoročne likvidnostne primankljaje.

VEČ INFO >

Kredit do 1 leta

Odlična izbira za tiste, ki za tekoče poslovanje in financiranje obratnih sredstev...

VEČ INFO >

Limit na transakcijskem računu

S kratkoročnim limitom na transakcijskem računu lahko financirate občasen primankljaj...

VEČ INFO >

Revolving kredit

Z revolving kreditom lahko občasno koristite likvidna sredstva, ki jih potrebujete. Za...

VEČ INFO >

Kreditni okvir za kritje akreditiva

Namenjen je zagotavljanju kritja akreditiva.

VEČ INFO >

Za vse, ki se resno zanimate za posojilo natančno preberite naslednje omejitve in posredujete ustrezno dokumentacijo:

ZNESKI:

(1) zneski med 300 in in 600 EUR (pogoj je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas + prilivi na slovenski TRR/ali porok v višini vsaj 750 EUR oz. v primeru enega otroka vsaj 900 EUR NETO)

(2) zneski med 700 in 1.200 EUR (pogoj je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas + prilivi na slovenski TRR/ali porok v višini vsaj 750 EUR oz. v primeru enega otroka vsaj 900 EUR NETO in OBVEZNO zavarovanje (avto ali nepremičnina)

(3) zneski med 1.300 in 2.700 EUR (pogoj je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas + prilivi na slovenski TRR /ali porok in OBVEZNO zavarovanje: premičnina ali nepremičnina)

(4) zneski med 3.000 in 5.000 EUR (pogoj je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas/ali porok, in OBVEZNO zavarovanje premičnina ali nepremičnina)

(5) zneski nad 5.000 EUR (pogoj je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas/ali porok in OBVEZNO zavarovanje nepremičnina, v primeru, da je avto vreden več kot 10.000 EUR, lahko tudi avto)

Pogoji in obrazložitve namena izposoje - POGOJI: - posojilo možno samo za osebe zaposlene za nedoločen čas - zavarovanje: nepremičnina (izpisek iz ZK ali GURS), ali premičnina (slika prometnega dovoljenja) - posameznik NE sme biti v postopku osebnega stečaja - pri zastavi vozila je potrebno potrdilo od Upravne enote o lastništvu - pri zastavi nepremičnine: vedno se zastavlja celota, tako da če je več solastnikov, se morajo vsi strinjati - pri nepremičnini je potrebno podati tudi potrdilo o morebitnih hipotekah oz. višini še odprtega dolga (od kogarkoli so že: banka, izvršbe, posamezniki itd.)

Potrebna dokumentacija - DOKUMENTACIJA: - pogodba o zaposlitvi (ali od poroka), zadnje 3 plačilne liste, zadnje 3 izpiske iz TRR - namen porabe denarja - višina želenega zneska - slika osebnega dokumenta - slika bančne kartice - davčna številka

POMEMBNO - v vednost: (1) V primeru, da je premičnina na leasing, kredit ali že zastavljena, je ni mogoče več uporabiti kot zavarovanje. (2) V primeru, da je na nepremičnini že hipoteka, potem je potrebno še dodati potrdilo iz banke o odprtih terjatvah do banke na dan. (3) Pri nepremičninah je potrebno slediti preprosti formuli, da se vidi, ali je še ustrezno zavarovanje: vrednost nepremičnine na GURS deljeno z 2 in se dobi višina zneska, do katerega je še nepremičnina zanimiva kot zavarovanje (se pravi, če je nepremičnina na GURS vredna 100 enot, se deli z 2 in dobi 50 enot. Če je na nepremičnini že kredit v višini 30-ih enot, je še vedno 20 enot "prostora" kot zavarovanje).

DENAR

DENAR
FUNKCIJE DENARJA
VREDNOST DENARJA
PRAKTIČNA OPREDELITEV DENARJA
PRIMARNI DENAR
MULTIPLIKACIJA IN KNJIŽNI DENAR

DENAR

Denar je karkoli ljudje na splošno sprejemajo v plačilo za svoje blago in storitve. Vlogo denarja so v preteklosti imeli kamni, školjke in podobni predmeti, kasneje kovanci narejeni iz dragih kovin npr. zlata, srebra. Vrednost kovanca je bila enaka vrednosti kovine iz katere je bil narejen. Za današnje kovance in bankovce pa velja, da je njihova vrednost manjša od materiala iz katerega so narejeni. Poleg kovancev in bankovcev pa danes denar obstaja tudi v obliki knjižnega denarja pri poslovni banki. Knjižni denar se imenuje zato, ker ima obliko vknjižbe v poslovne knjige banke. Tak denar so torej vloge na tekočih računih pri banki. Plačujemo pa s knjižnim denarjem tako da izpolnimo virman, oz. potegnemo s kreditnio kartico na POS terminalu.

NA VRH

FUNKCIJE DENARJA

Menjalni posrednik. Menjava blago za blago (barter menjava) je v primerjavi z denarno menjavo izredno neučinkovita. Pri barter menjavi pride do menjave samo če se srečati dve osebi, ki želita zamenjati blago. Drugače je, če je posrednik pri menjavi denar. Takrat prodajalec sprejme denar in si potem z njim kupi drugo blago.

Hranilec vrednosti S pomočjo denarja se lahko nakup prenese v prihodnost. To funkcijo opravljajo tudi delnice, obveznice in vrsta drugih naložb. Vendar pa je razlika v tem, da edino z denarjem lahko opravi nakup takoj. Vse ostale naložbe mora najprej spremeniti v denar. Denar je torej najbolj likviden. Na drugi strani pa denar ne prinaša obresti oz. drugih donosov. Od stopnje inflacije pa je odvisno, ali je denar dober hranilec vrednosti.

Mera vrednosti Pomeni, da so cene blaga in storitev izražene v denarju, ne pa v količinah drugega blaga. Če pa ljudje zgubijo zaupanje v denar, pa se zgodi, da začnejo uporabljati npr. denar tuje države kot mero vrednosti.

Plačilno sredstvo . Gre za enoto mere za obljubljena prihodnja plačila, tako je znesek kredita ki naj bi bil plačan v prihodnosti izražen v denarju. Tudi to se lahko v primeru izgube zaupanja kaj hitro spremeni in ljudje začnejo uporabljati npr. tujo valuto.

NA VRH

VREDNOST DENARJA

Vrednost denarje je odvisna od tega, kaj se da z njim kupiti. Torej je vezana na njegovo kupno moč. Obrestna mera pa je cena kredita, torej koliko mora nekdo plačati za uporabo denarja nekoga drugega. Obrestna mera kredit razporeja. Na trgu je le omejena količina denarja, ki se lahko posodi, obrestna mera pa omejuje najemanje kreditova samo na tiste, ki so pri določeni obrestni meri kredit pripravljeni najeti.

NA VRH

PRAKTIČNA OPREDELITEV DENARJA

Denar mora biti likviden in ljudje ga morajo na splošno sprejemati v plačilo. Vendar pa velja, da določene vloge pri bankah niso najbolj likvidne in ne moremo plačevati v vsaki trgovini z prav vsemi kreditnimi karticami. Tako so v praksi uporabljata dve opredelitvi denarja v obtoku :

M1 - gotovina v obtoku ter tekoči in žiro računi pri finančnih institucijah M2 - je M1 + hranilne vloge pri bankah

NA VRH

PRIMARNI DENAR

Kako denar pride v obtok? Tako da centralna banka izda primarni denar, poslovne banke pa izdajajo knjižni denar.

Primarni denar : Poslovne banke presežke deviz prodajajo centralni banki. Ta poslovnim bankam devize odkupi z evri. Tako ima centralna banka devizne rezerve, poslovne banke pa evre. Drugi način pa je, da centralna banka odobri poslovnim bankam ali državi kredit.

NA VRH

MULTIPLIKACIJA IN KNJIŽNI DENAR

Ko centralna banka izda primarni denar, poslovne banke ta denar posodijo komintentom. Ti s tem denarjem opravijo nakupe, denar pa se prej ali slej spet pojavi na računih pri poslovnih bankah. Banke del tega denarja nemenijo za rezerve, del pa spet posodijo. Proces se imenuje multiplikacija in se konča po nekaj krogih. Na koncu imajo komintenti na svojih računih mnogo več knjižnega denarja, kot ga je prvotno priteklo v poslovne banke v obliki primarnega denarja.

Primarni denar centralne banke se tako nahaja v dveh oblikah. Rezervah poslovnih bank (imajo jih pri centralni banki) in gotovine v obtoku. Denarja v obtoku je tako zaradi multiplikacije mnogo več kot ga je izdala centralna banka.

Denar v obtoku je sestavljen iz gotovine v obtoku in knjižnega denarja.

DENAR

DENAR
FUNKCIJE DENARJA
VREDNOST DENARJA
PRAKTIČNA OPREDELITEV DENARJA
PRIMARNI DENAR
MULTIPLIKACIJA IN KNJIŽNI DENAR

DENAR

Denar je karkoli ljudje na splošno sprejemajo v plačilo za svoje blago in storitve. Vlogo denarja so v preteklosti imeli kamni, školjke in podobni predmeti, kasneje kovanci narejeni iz dragih kovin npr. zlata, srebra. Vrednost kovanca je bila enaka vrednosti kovine iz katere je bil narejen. Za današnje kovance in bankovce pa velja, da je njihova vrednost manjša od materiala iz katerega so narejeni. Poleg kovancev in bankovcev pa danes denar obstaja tudi v obliki knjižnega denarja pri poslovni banki. Knjižni denar se imenuje zato, ker ima obliko vknjižbe v poslovne knjige banke. Tak denar so torej vloge na tekočih računih pri banki. Plačujemo pa s knjižnim denarjem tako da izpolnimo virman, oz. potegnemo s kreditnio kartico na POS terminalu.

NA VRH

FUNKCIJE DENARJA

Menjalni posrednik. Menjava blago za blago (barter menjava) je v primerjavi z denarno menjavo izredno neučinkovita. Pri barter menjavi pride do menjave samo če se srečati dve osebi, ki želita zamenjati blago. Drugače je, če je posrednik pri menjavi denar. Takrat prodajalec sprejme denar in si potem z njim kupi drugo blago.

Hranilec vrednosti S pomočjo denarja se lahko nakup prenese v prihodnost. To funkcijo opravljajo tudi delnice, obveznice in vrsta drugih naložb. Vendar pa je razlika v tem, da edino z denarjem lahko opravi nakup takoj. Vse ostale naložbe mora najprej spremeniti v denar. Denar je torej najbolj likviden. Na drugi strani pa denar ne prinaša obresti oz. drugih donosov. Od stopnje inflacije pa je odvisno, ali je denar dober hranilec vrednosti.

Mera vrednosti Pomeni, da so cene blaga in storitev izražene v denarju, ne pa v količinah drugega blaga. Če pa ljudje zgubijo zaupanje v denar, pa se zgodi, da začnejo uporabljati npr. denar tuje države kot mero vrednosti.

Plačilno sredstvo . Gre za enoto mere za obljubljena prihodnja plačila, tako je znesek kredita ki naj bi bil plačan v prihodnosti izražen v denarju. Tudi to se lahko v primeru izgube zaupanja kaj hitro spremeni in ljudje začnejo uporabljati npr. tujo valuto.

NA VRH

VREDNOST DENARJA

Vrednost denarje je odvisna od tega, kaj se da z njim kupiti. Torej je vezana na njegovo kupno moč. Obrestna mera pa je cena kredita, torej koliko mora nekdo plačati za uporabo denarja nekoga drugega. Obrestna mera kredit razporeja. Na trgu je le omejena količina denarja, ki se lahko posodi, obrestna mera pa omejuje najemanje kreditova samo na tiste, ki so pri določeni obrestni meri kredit pripravljeni najeti.

NA VRH

PRAKTIČNA OPREDELITEV DENARJA

Denar mora biti likviden in ljudje ga morajo na splošno sprejemati v plačilo. Vendar pa velja, da določene vloge pri bankah niso najbolj likvidne in ne moremo plačevati v vsaki trgovini z prav vsemi kreditnimi karticami. Tako so v praksi uporabljata dve opredelitvi denarja v obtoku :

M1 - gotovina v obtoku ter tekoči in žiro računi pri finančnih institucijah M2 - je M1 + hranilne vloge pri bankah

NA VRH

PRIMARNI DENAR

Kako denar pride v obtok? Tako da centralna banka izda primarni denar, poslovne banke pa izdajajo knjižni denar.

Primarni denar : Poslovne banke presežke deviz prodajajo centralni banki. Ta poslovnim bankam devize odkupi z evri. Tako ima centralna banka devizne rezerve, poslovne banke pa evre. Drugi način pa je, da centralna banka odobri poslovnim bankam ali državi kredit.

NA VRH

MULTIPLIKACIJA IN KNJIŽNI DENAR

Ko centralna banka izda primarni denar, poslovne banke ta denar posodijo komintentom. Ti s tem denarjem opravijo nakupe, denar pa se prej ali slej spet pojavi na računih pri poslovnih bankah. Banke del tega denarja nemenijo za rezerve, del pa spet posodijo. Proces se imenuje multiplikacija in se konča po nekaj krogih. Na koncu imajo komintenti na svojih računih mnogo več knjižnega denarja, kot ga je prvotno priteklo v poslovne banke v obliki primarnega denarja.

Primarni denar centralne banke se tako nahaja v dveh oblikah. Rezervah poslovnih bank (imajo jih pri centralni banki) in gotovine v obtoku. Denarja v obtoku je tako zaradi multiplikacije mnogo več kot ga je izdala centralna banka.

Denar v obtoku je sestavljen iz gotovine v obtoku in knjižnega denarja.

FINANČNE INSTITUCIJE

FINANČNE INSTITUCIJE - POMEN
PREDNOSTI FINANČNIH INSTITUCIJ
Z VIDIKA REALNIH INVESTITORJEV
Z VIDIKA VARČEVALCEV
Z VIDIKA NARODNEGA GOSPODARSTVA
RAZNOLIKOST FINANČNIH INSTITUCIJ
VRSTO INVESTITORJEV NA KATERE SE PRENAŠAJO PRIHRANKI
OBLIKA LASTNIŠTVA
DENARNE IN NEDENARNE FINANČNE INSTITUCIJE
DEPOZITNE IN NEDEPOZITNE
DEPOZITNE FINANČNE INSTITUCIJE
POSLOVNE BANKE
HRANILNICE
VZAJEMNE HRANILNICE
KREDITNE ZADRUGE
NEDEPOZITNE FINANČNE INSTITUCIJE
INVESTICIJSKI SKLADI
VZAJEMNI SKLADI OZ. ODPRTI INVESTICIJSKI SKLADI
INVESTICIJSKE DRUŽBE - ZAPRTI INVESTICIJSKI SKLADI
POGODBENE FINANČNE INSTITUCIJE
POKOJNINSKI SKLADI
ZAVAROVALNICE

FINANČNE INSTITUCIJE - POMEN

Neposredni prenos od varčevalcev k investitorjem se je razvil pred posrednim. Posredni prenos pa ima vrstoprednosti pred neposrednim prenosom. Želje investitorev in varčavelcev so namreč zelo različne. Investitorji želijo npr. dolgoročna posojila, varčevalci pa želijo likvidnost svojih vlog. Neposredni prenos pomeni, da varčevalci neposredno prenašajo svoje prihranke k investitorjem. Pri posrednem prenosu pa ta prenos poteka prek finančnih institucij.

NA VRH

PREDNOSTI FINANČNIH INSTITUCIJ

Z VIDIKA REALNIH INVESTITORJEV

Sprememba velikosti obsega : Finančne institucije lahko priskrbijo velike vsote finančnih prihrankov. Neposredno pridobivanje je za veliko podjetje predrago. Finančne institucije pa zbirajo manjše vsote in jih združujejo v večje vsote.

Sprememba ročnosti : Razlike obstajajo tudi v časovnem obdobju v katerem investitorji želijo prihranke uporabljati. Varčevalci najpogsteje želijo posoditi prihranke za krajše obdobje, kot bi to želeli investitorji.

Spremembno ročnosti sicer lahko dosežemo tudi z razdelitvijo dolga na delnice in obveznice, vendar je taka spremebna ročnosti dražja od posrednega prenosa.

Z VIDIKA VARČEVALCEV

Večja kvaliteta naloženih prihrankov :

Finančne institucije so bolj usposobljene za izbiro investitorjev.
Večji obseg omogoča boljše zavarovanje, saj lahko vrne prihranke iz naslova zavarovanja.
Večja možnost razpršitve naložb

Večja likvidnost : Pri večini bank lahko kadarkoli dvignemo svoje prihranek.

Obe prednosti skupaj se imenujta sprememba v strukturi finančnih prihrankov.

Z VIDIKA NARODNEGA GOSPODARSTVA

Finančne institucije omogočajo večji in učinkovitejši prenos prihrankov. Prednosti ki jih prinašajo za varčevalce in investitorje povečujejo varčevanje, prav tako pa investicije, kar povečuje gospodarsko rast.

NA VRH

RAZNOLIKOST FINANČNIH INSTITUCIJ

Ker se finančne institucije prilagajajo željam različnih varčevalcev in investitorjev, poznamo več različnih delitev :

VRSTO INVESTITORJEV NA KATERE SE PRENAŠAJO PRIHRANKI

poslovne banke : kratkoročna posojila podjetjem
hranilnice : posojila prebivalstvu
stanovanjske banke : hipotekarna posojila
investicijski skladi : kupujejo delnice in obveznice podjetij

OBLIKA LASTNIŠTVA

delniška družba : delničarji prevzamejo največje tveganje
vzajemna institucija : vlagatelji so tudi lastniki npr. vzajemni skladi. Imenujemo jih odprti skladi.

DENARNE IN NEDENARNE FINANČNE INSTITUCIJE

Denarne so tiste, ki sodelujejo v procesu multiplikacije. Torej imajo vloge na vplogled s katerimi se lahko plačuje.

DEPOZITNE IN NEDEPOZITNE

Depozitne sprejemajo vloge, nedepozitne pa jih ne sprejemajo.

DEPOZITNE FINANČNE INSTITUCIJE

Varčevalci imajo na voljo različne račune z različnimi pogoji varčevanja kot so dospetje, možnost dviga, donosnost itd. Prihranke prenašajo na investitorje predvsem v obliki posojil.

NA VRH

POSLOVNE BANKE

Bančni sistem določa :

ali jih je veliko število manjših (ZDA) oz. jih je manj velikih (Evropa)
ali so usmerjene v kratkoročne vloge in kredite (komercialne banke) ali pa je njihova dejavnost dolgoorčna

Sprejemajo : vrsto različnih vlog ki se razlikujejo glede na ročnost, donosnost, zavarovanje itd.

Sredstva pa zberejo tudi s kapitalom, ki pa predstavlja majhen delež (okoli 6%) zato morajo biti zelo previdna pri odobravanju kreditov, saj lahko že manjši delež slabih kreditov privede do stečaja.

Večina vlog je kratkoročnih, zato morajo biti tudi dani krediti kratkoročni. Večje dvige izplačujejo iz tekočih pologov in iz rezerv.

Zelo pomembno je, da vedno izplačajo vloge, saj drugače varčevalci izgubijo zaupanje v banko in lahko se zgodi, da vsi želijo takoj nazaj svoje vloge. Kar pa je seveda nemogoče, ker ima banka vloge posojene na daljši rok.

NA VRH

HRANILNICE

Vloge v hranilnicah so bolj dolgoročne, zato so tudi krediti ki jih odobravajo bolj dolgoročni. Predvsem gre za stanovanjske kredite prebivalstvu in dolgoročne potrošniške kredite npr. za avto.

Tudi lastniki hranilnice vložijo svoja sredstva v obliki delnic in tudi pri hranilnici je delež teh sredstev v vseh sredstvih relativno majhen.

VZAJEMNE HRANILNICE

Od običajnih hranilnic se ločijo predvsem z vidika lastništva. Varčevalci so člani hranilnice, njihove vloge pa so lastniški deleži. Ukvarjajo se predvsem z hipotekarnimi kredit svojim članom.

KREDITNE ZADRUGE

Člani so si po določenih kriterijih podobni npr.verska skupnost. Člani so pa tudi lastniki hranilnice, ukvarjajo se predvsem s stanovanjskimi in potrošniškimi kredit. Veliko dela je prostovoljnega in na splošno so stroški poslovanja nizki.

NA VRH

NEDEPOZITNE FINANČNE INSTITUCIJE

Delimo jih na način zbiranja sredstev in sicer na :

INVESTICIJSKI SKLADI

Sredstva zbirajo predvsem z izdajanjem delnic in obveznic. Zbrane prihranke nalagajo predvsem v delnice in obveznice. Ločimo :

VZAJEMNI SKLADI OZ. ODPRTI INVESTICIJSKI SKLADI

Varčevalci kupijo njihove delnice oz. kupone. Obseg izdanih delnic ni omejen (zato so odprti) in se jih vsak dan izda toliko kot je po njih povpraševanja. Varčevalci lahko te delnice kadarkoli vnovčijo pri skladu po dnevni tržni ceni, vendar pa delnice sklada ne kotirajo na borzi. Tak sklad mora imeti vedno dovolj rezerv v denarju, da lahko izplača delnice.

INVESTICIJSKE DRUŽBE - ZAPRTI INVESTICIJSKI SKLADI

Delnice izdajo samo enkrat in se prodajajo na borzi, pri skladu pa jih lastniki ne morejo vnovčiti, kar daje skladu večjo stabilnost v višini sredstev s katerimi razpolaga in zmanšuje rezerve.

POGODBENE FINANČNE INSTITUCIJE

Prihranke zbirajo na podlagi posebnih pogodb z varčevalci. Zbrane prihranke morajo kar se da dobro dolgoročno naložiti, da bi bili sposobni izpolnjevat pogodbene obveznosti.

POKOJNINSKI SKLADI

Obveznost varčevalcev je, da redno vplačuje prihranke, obveznost sklada pa je, da mu po določenem času izplača pokojnino.

Delimo jih :

Obvezne in prostovoljne.
Višina vplačila v sklad določena, višina pokojnine pa ne
Določena pokojnina, višina prispevkov pa ne
Pokojnine izplačujejo iz tekočih vplačil in drugi, ki izplačujejo pokojnine iz donosov naložb

ZAVAROVALNICE

Prihranke zbirajo s premijami. Z vplačevanjem premij si varčevalci zagotovijo, da bo zavarovalnica plačala odškodnino v primeru škodnega dogodka.

Če gre za zavarovanje zaradi smrti ali telesnih poškodb je to življensko zavarovanje, v drugih primerih pa je to splošno zavarovanje.

Zavarovalnice oblikujejo rezerve iz katerih izplačujejo odškodnine. Rezerve nalagajo v obveznice, dajejo hipotekarne kredite in sredstva nalagajo v nepremičnine..

Zaradi narave izplačil lahko zavarovalnice nalagajo bolj dolgoročno kot banke.