top of page
To spletno mesto je bilo ustvarjeno z orodjem za izdelavo spletnih mest
.com
. Ustvarite svoje spletno mesto še danes.Začnite zdaj

Kreditiranje in FINANCIRANJE MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ

Krediti in posojila za podjetja od 1.000 do 30.000 eur za rast in razvoj malih podjetij, samostojnih podjetnikov in drugih posameznikov. Za pridobitev posojila je potrebno izpolnjevati pogoj, da je podjetje že nekaj let na trgu, da ima ustrezno zavarovanje in da išče kredit, posojilo, denar oz. da je bilo na banki zavrnjeno. Podjetja morajo najprej iti na banko po zavrnitev, šele potem lahko vidijo, koliko je bolje, če se nekoliko dražje zadolžijo, dajo ustrezno zavarovnje, ampak ne doktorirajo poleg na banki pri vseh njihovih tisočih in tisočih birokratskih procesih za pridobitev enega bogega krediteka v višini 1.000 eur :)

Vsa podjetja, ki potrebujete denar, posojilo, kredit in niste kreditno sposobni na banki, pridite k nam. Z veseljem vam bomo pomagali.

Več info na spletni strani, preko kontaktnega obrazca ali pa na el. naslov:

posodimdenartakoj@gmail.com

Faktoring je učinkovita izbira za financiranje podjetja, saj omogoča odkup terjatev, kar pomeni da so vam denarna sredstva na razpolago, ko izstavite fakturo in dobavite blago svojemu kupcu oziroma opravite storitve. S tem se močno izboljša likvidnost podjetja, kar predstavlja konkurenčno prednost v mednarodnem poslovanju. Financiranje podjetja je na voljo v obliki stalnega faktoringa in okvirnega faktoringa.

Stalni faktoring

• opis: ponavljajoče se stalno financiranje običajno do 80% bruto vrednosti vseh bodočih terjatev (lahko tudi že nastalih terjatev) do izbranih kupcev z možnostjo zavarovanja terjatev in upravljanja terjatev. • prednosti: podjetje ima tako stalno na razpolago denarna sredstva, ki bi bila sicer vezana v terjatvah in jih lahko namenja financiranju prodaje.

Okvirni faktoring

• opis: financiranje 80% bruto vrednosti vsakokratno posredovanih in od kupcev potrjenih faktur do izbranih kupcev z možnostjozavarovanja terjatev. • prednost: podjetje posreduje v odkup in financiranje samo določene fakture do kupcev, za katere želi, da se izvede odkup terjatev.

Financiranje terjatev - regresni faktoring

Predčasno financiranje terjatev se strankam zagotavlja s strani S-Factoringa običajno za 80% vrednosti faktur, ki jih dobaviteljem izda svojim kupcem. Višina predplačila se nanaša na celotni bruto znesek fakture skupaj z DDV, kar pomeni, daS-Factoring dejansko v celoti financira terjatev podjetja 96% neto zneska fakture. Preostalih 20%, zmanjšano za stroške faktoringa in obresti, podjetje dobi nakazano takoj, ko končni kupec plača faktorju.

Financiranje terjatev ponuja številne prednosti:

• podjetje prejme denar v 24 urah ali manj po prejemu fakture, • možnost koriščenja popustov na takojšnje ali predčasno plačilo svojim dobaviteljem, • možnost daljših plačilnih rokov za kupce in s tem večja konkurenčnost in prilagodljivost prodajalca, • stabilizacija in predvidljivost finančnih tokov, • likvidnost se razvija skladno s prodajo, saj je financiranje prilagojeno višini terjatev – višja je prodaja podjetja, večja je potreba po likvidnih sredstvih, več sredstev je na voljo takoj po izdaji računa, • materialna zavarovanja niso potrebna, • financiranje se ne pojavlja kot obveznost v bilanci.

1 OKVIRJI Nebančno financiranje v nefinančnih družbah euroobmočja v času krize ECB Ekonomski bilten Številka 4 / 2015 Okvir 6 NEBANČNO FINANCIRANJE V NEFINANČNIH DRUŽBAH EUROOBMOČJA V ČASU KRIZE S finančno krizo so se pojavila vprašanja, ali se nefinančne družbe v euroobmočju pri zunanjem financiranju morda pretirano zanašanjo na banke. To še posebno velja za MSP (mala in srednje velika podjetja) ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo (večja MSP), katerih neposreden dostop do kapitalskih trgov je ponavadi omejen in so poleg lastniškega financiranja in drugih nebančnih finančnih virov odvisna od efektivnega bančnega financiranja. Mala in srednje velika podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo so zaradi močne odvisnosti od bančnega financiranja bolj izpostavljena pokriznim šibkostim in potrebam bančnega sektorja EU po razdolževanju. Ta okvir opisuje financiranje nefinančnih družb na splošno ter primerja mala in srednje velika podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo z velikimi podjetji v času krize od leta 2009 do leta 2014 na podlagi rezultatov ankete Evropske centralne banke in Evropske komisije o dostopu podjetij do financiranja (SAFE).1 Okvir tako ilustrira, da so se v času krize »kreditno podhranjena podjetja« – tista, ki so v anketi SAFE poročala, da so imela omejen dostop do bančnih posojil – ponavadi pogosteje preusmerila na nebančno financiranje (komercialne kredite, finančni najem) kakor podjetja, ki kreditnih omejitev niso občutila. Vseeno je videti, da so se podjetja v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, pri taki preusmeritvi na področju financiranja srečevala z več težavami. Na podlagi ankete SAFE lahko izračunamo delež nefinančnih družb različnih velikosti, ki imajo dostop do različnih instrumentov financiranja (glej tabelo spodaj). Podjetja, ki so sodelovala v anketi, so odgovorila na vprašanje, ali so v preteklih šestih mesecih uporabila določen sveženj instrumentov financiranja.2 Ta sveženj je segal od notranjih virov (zadržani dobički), nepovratnih sredstev/subvencioniranih bančnih posojil, bančnega financiranja (kreditne 1 SAFE je na voljo na http://www.ecb.europa.eu/stats/money/surveys/sme/html/index.en.html. 2 Za prejšnjo analizo podatkov iz ankete SAFE glej predstavitev: O’Toole, C., »SME lifecycle and non-bank financing in Europe: what determines usage?« na delavnici ECB: SMEs’ access to finance: the role of financial and non-financial intermediaries and capital markets, 11. decembra 2014. Tabela Uporaba instrumentov financiranja v nefinačnih družbah (povprečje v odstotkih iz skupnega vzorca v obdobju 2009–2014) Mikro podjetja Mala podjetja Srednja podjetja Velika podjetja Zadržani dobiček 24 30 38 46 Nepovratna sredstva/subvencionirana posojila 12 16 20 22 Prekoračitve stanja na računu 38 43 40 42 Bančna posojila 28 39 43 48 Komercialni kredit 26 30 35 38 Druga posojila 9 12 19 28 Finančni najem 19 40 50 56 Dolžniški vrednostni papirji 1 1 1 4 Lastniško-dolžniško financiranja (mezzanine) 1 2 4 6 Lastniški kapital 4 6 8 9 Viri: Anketa ECB in Evropske komisije o dostopu podjetij do financiranja. Opombe: Velikost podjetja je določena glede na število zaposlenih, pri čemer imajo mikro podjetja enega do devet zaposlenih, mala podjetja deset do 49 zaposlenih, srednje velika podjetja 50 do 249 zaposlenih in velika podjetja 250 ali več zaposlenih. »Druga posojila« so posojila (razen komercialnih kreditov) povezanih družb ali deležnikov, družine in prijateljev. »Nepovratna sredstva/subvencionirana posojila« so pomoč iz javnih sredstev v obliki jamstev, posojil z nižjo obrestno mero itd. »Prekoračitev stanja na računu« so kreditne linije ali prekoračitev stanja na kreditnih karticah. »Lastniško-dolžniško financiranje (mezzanine)« so subordinirana posojila, udeležbe v posojilu ali podobni instrumenti financiranja. 2 ECB Ekonomski bilten Številka 4 / 2015 linije, prekoračitve stanja na računu, kreditne kartice in posojila) do različnih virov nebančnega zunanjega financiranja, kot so komercialni krediti, druga posojila (neformalna ali od povezanih družb), finančni najem, izdani dolžniški vrednostni papirji, lastniško-dolžniško (mezzanine) financiranje in lastniški kapital. Bančni instrumenti, kot so nepovratna sredstva/subvencionirana posojila, prekoračitve stanja na računu in bančna posojila, se uporabljajo pogosteje od tržnih instrumentov, kot so dolžniški vrednostni papirji, lastniško-dolžniško financiranje in lastniški kapital. Zlasti v velikih podjetjih se uporablja tudi zadržani dobiček (glej tabelo). Čeprav je videti, da je najpogosteje uporabljeni instrument vsaj v srednjih in velikih podjetjih finančni najem, pa ni nujno najpomembnejši z vidika obsega ali financiranja novih naložb. Pri večini instrumentov obstaja jasen vzorec: delež uporabe se povečuje z velikostjo podjetja. To potrjuje, da imajo velika podjetja tipično boljši in bolj razpršen dostop do različnih virov financiranja. Zanimiva je tudi ugotovitev, da izmed vseh instrumentov zunanjega financiranja mikro in mala podjetja najraje uporabljajo kratkoročne bančne instrumente, kot so kreditne linije, prekoračitve na računu in kreditne kartice, sledijo pa jim bančna posojila, komercialni krediti in finančni najem, medtem ko se srednja in velika podjetja najpogosteje odločajo za finančni najem, ki mu sledijo bančna posojila (dolgo- in kratkoročna) ter komercialni krediti. Graf A Delež nefinančnih družb, ki uporabljajo različne nebančne zunanje instrumente (delež odgovorov iz skupnega vzorca v obdobju 2009–2014) 0 20 40 60 80 0 20 40 60 80 1 instrument 2 različna instrumenta 3 ali več različnih instrumentov mikro podjetja mala podjetja srednja podjetja velika podjetja Vir: Anketa ECB in Evropske komisije o dostopu podjetij do financiranja. Opombe: Velikost podjetja je določena glede na število zaposlenih, pri čemer imajo mikro podjetja enega do devet zaposlenih, mala podjetja deset do 49 zaposlenih, srednje velika podjetja 50 do 249 zaposlenih in velika podjetja 250 ali več zaposlenih. Nebančni instrumenti financiranja so komercialni krediti, druga posojila, finančni najem, dolžniški vrednostni papirji, lastniško-dolžniško financiranje (mezzanine) in lastniški kapital. Graf B Verjetnost, da bodo nefinančne družbe z omejenim dostopom do bančnih posojil uporabila nebančne zunanje instrumente (ocene na podlagi regresije z metodo najmanjših kvadratov)1) -0,10 -0,05 0,00 0,05 0,10 -0,10 -0,05 0,00 0,05 0,10 euroobmočje države, ki jih je kriza najbolj prizadela komercialni krediti druga neformalna posojila finančni najem lastniški kapital nepovratna sredstva Opombe: Odvisna spremenljivka je binarna spremenljivka, ki ima vrednost 1, če je podjetje v preteklih šestih mesecih uporabilo določen vir financiranja, sicer ima vrednost nič. Ocena velja za 11 držav euroobmočja v obdobju 2009–2014. V poročilu so navedeni samo statistično pomembni koeficienti. 1) Ocene temeljijo na tehtanih regresijah z metodo najmanjših kvadratov (razlaga uteži, uporabljenih v anketi, je v poročilu o rezultatih ankete SAFE na spletni strani http://www.ecb.europa. eu/stats/money/surveys/sme/html/index.en.html). Regresije vključujejo fiksne učinke industrije ali države in časovno fiksne učinke, napake pa so trdne. Število meritev je od 39.949 za finančni najem do 18.242 za lastniški kapital. Graf A mikro podjetja mala podjetja srednja podjetja velika podjetja 1 instrument 2 različna instrumenta 3 ali več različnih instrumentov Graf B komercialni krediti druga neformalna posojila finančni najem lastniški kapital nepovratna sredstva euroobmočje države, ki jih je kriza najbolj prizadela 3 OKVIRJI Nebančno financiranje v nefinančnih družbah euroobmočja v času krize ECB Ekonomski bilten Številka 4 / 2015 Delež nefinančnih družb, ki uporabljajo več kot en nebančni zunanji vir financiranja, narašča sorazmerno z velikostjo podjetja. Od vseh podjetij, ki uporabljajo nebančne zunanje vire financiranja, jih je 57% uporabilo samo en vir financiranja, druga pa so izkoristila vsaj dva. Mikro (72%), mala (64%) in srednje velika (54%) podjetja pretežno uporabljajo en nebančni instrument financiranja (glej graf A). Več kot polovica velikih podjetij (56%) je uporabila vsaj dva vira nebančnega financiranja. Razlika se povečuje sorazmerno z velikostjo: 13% srednje velikih in 21% velikih podjetij je na primer poročalo, da so uporabila tri ali več virov nebančnega zunanjega financiranja hkrati, ta delež pa pade na 9% pri malih in na 5% pri mikro podjetjih. Ekonometrična analiza daje več informacij o uporabi nebančnih zunanjih virov financiranja v času krize. Za raziskavo dejavnikov pri uporabi nebančnega financiranja se umetna spremenljivka, ki ima vrednost 1, če je podjetje v preteklih šestih mesecih uporabilo določen zunanji vir nebančnega financiranja, in vrednost 0, če ga ni, analizira glede na niz dejavnikov. To so specifični dejavniki za posamezno podjetje, ki se nanašajo na demografsko in finančno stanje, dejavniki, ki se nanašajo na bančno financiranje, kot so stroški bančnih posojil in kreditni standardi, ter kazalnik kreditnih omejitev v bankah.3 Te spremenljivke so posebej koristne za odkrivanje možnih zamenjav med bančnimi in nebančnimi viri. Poleg tega se upoštevajo tudi spremenljivke na ravni držav, ki se nanašajo na realno aktivnost (rast BDP in stopnjo brezposelnosti), pri čemer se razlikuje med državami, ki jih je kriza manj prizadela (Belgija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Avstrija in Finska), ter tistimi, ki jih je prizadela huje (Irska, Grčija, Španija, Italija in Portugalska). Na splošno so se »finančno podhranjena« podjetja pogosteje ozirala proti nebančnemu financiranju, na primer komercialnim kreditom in finančnemu najemu. V grafu B so ocene koeficientov iz ekonometrične analize. Če se osredotočimo na podjetja, ki so poročala o omejitvah pri dostopu do bančnih posojil, rezultati kažejo, da so se pogosteje zanašala na nebančno financiranje (komercialne kredite in finančni najem) kakor podjetja, ki niso poročala o omejitvah (pozitivni koeficienti na levi). Statistično pomemben je tudi koeficient uporabe lastniškega kapitala in videti je, da so podjetja z omejenim dostopom do posojil manj pogosto uporabljala nepovratna sredstva, kar kaže, da so imela podjetja, ki so jim banke zavrnile posojila, težave pri izkoriščanju javnih shem, katerih namen je pridobitev bančnih posojil z jamstvom. Podjetja z omejenim dostopom do posojil v državah, ki jih je kriza huje prizadela, so imela večje težave pri prehodu z bančnih posojil na druge vire financiranja kakor podjetja z enakimi omejitvami v drugih državah (negativni koeficienti na desni). Ugotovitve te analize na splošno potrjujejo, da nefinančne družbe in zlasti MSP manj uporabljajo tržne vire financiranja kakor bančno financiranje. Čeprav so kapitalski trgi pomemben alternativen vir financiranja za nefinančne družbe, so dostopni predvsem večjim podjetjem z visokimi bonitetnimi ocenami, ki se ponavadi nahajajo v večjih državah z razvitejšimi finančnimi trgi. Če nefinančne družbe, zlasti MSP, nimajo dostopa do alternativnih virov financiranja, lahko vsak upad bančnega posojanja škodljivo vpliva na njihovo zmožnost financiranja naložb. Pobuda Evropske komisije za unijo kapitalskih trgov bo s harmonizacijo finančnih trgov in podpiranjem prehoda v smeri tržnega financiranja poskrbela, da bodo MSP v Evropi odpornejša proti pretresom na področju ponudbe bančnih kreditov, in pomagala zmanjšati ovire pri njihovem dostopu do financiranja. 3 Odvisna spremenljivka je kategorična spremenljivka, ki ima vrednost 1, če je podjetje v preteklih šestih mesecih uporabilo določen vir financiranja, sicer ima vrednost nič. Neodvisne spremenljivke so odvisne od velikosti, starosti, razredov prometa, od tega, ali je podjetje neodvisno ali družinsko, ter od finančnega položaja podjetja z vidika prodaje in dobičkonosnosti, lastnega kapitala in kreditne preteklosti. Vse spremenljivke so izpeljane iz ankete. OKVIRJI

1 FINANCIRANJE MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ Majhna in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) so pomemben segment slovenskega gospodarstva in to ne samo po kriteriju številčnosti (99 % vseh podjetij v Sloveniji je MSP). MSP nudijo tri četrtine vseh delovnih mest v zasebnem sektorju in prispevajo več kot 60 % dodane vrednosti, ki jo ustvarijo podjetja v Sloveniji. Poleg tega so pomemben instrument pospeševanja konkurenčnosti industrije in tudi pomemben vir inovacij, raziskav in razvoja. MSP se tudi v Sloveniji soočajo z večjimi težavami pri dostopanju do finančnih sredstev kot velika podjetja. MSP so odvisna predvsem od bančnih virov financiranja in v povprečju plačujejo višje stroške financiranja. Slednje je povezano z več dejavniki, med katerimi prevladujeta večja negotovost prihodnjega poslovanja in manjše vrednosti opredmetenih sredstev, ki jih podjetja lahko zastavijo v zavarovanje. Zaradi plitvega in nelikvidnega domačega kapitalskega trga so njihovi alternativni viri financiranja še bolj omejeni. Ker so pomembne funkcije številnih MSP inovacije, raziskave in razvoj, njihove naložbe navadno ne morejo biti odložene do časa pridobitve lastnih virov, zato na določeni točki potrebujejo zunanje vire financiranja. Ker se zavedamo, da so MSP zaradi svojega splošnega pomena, dobre prilagodljivosti in sposobnosti za hitro rast odgovorna za velik delež ustvarjanja blaginje in gospodarske rasti, obveščamo podjetja in tudi finančne posrednike o nekaterih dodatnih možnostih dostopanja do finančnih sredstev, ki so na razpolago MSP. V nadaljevanju so opisane finančne spodbude, ki jih ponujajo različne mednarodne in domače institucije za financiranje MSP. Na evropski ravni so razpoložljiva precejšnja namenska sredstva za financiranje MSP prek različnih programov Evropske investicijske banke, Evropskega investicijskega sklada in Evropskega združenja garancijskih shem. Evropski investicijski sklad je nadomestil prejšnji program za konkurenčnost in inovativnost "Competitiveness and Innovation Programme (CIP)" z dvema novima programoma COSME 2014-2020 in Obzorje 2020, ki nudita MSP še večji obseg sredstev. Ti mednarodni programi zagotavljajo sredstva le prek finančnih posrednikov (bank, Slovenskega podjetniškega sklada, regionalnih razvojnih agencij, družb tveganega kapitala, investicijskih družb, lizing podjetij, raznih skladov, itd.1 ), ki potem neposredno financirajo MSP. Na domačem trgu nudita Slovenski podjetniški sklad in Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka) skupaj s sodelovanjem poslovnih bank precejšen obseg sredstev tudi za MSP. Nekateri njuni programi financiranja so podjetjem na voljo neposredno, drugi pa prek finančnih posrednikov. Najpogostejši finančni posrednik v vseh navedenih programih so banke. V Sloveniji je znašalo stanje bančnih posojil, danih MSP, maja 2014 slabih 7 mrd EUR, pri čemer je bila slaba četrtina financirana iz namensko pridobljenih sredstev. Večino namensko pridobljenih sredstev so banke črpale iz shem SID banke (59 %), Evropske investicijske banke (20 %) in Slovenskega podjetniškega sklada (11 %). V danih makroekonomskih okoliščinah je koriščenje teh namenskih sredstev sicer v veliki meri zadovoljivo, vendar bi ob ustreznem povpraševanju finančno sposobnih podjetij (z zdravo osnovno dejavnostjo) koriščenje v prihodnosti lahko še povečali. Pomemben segment MSP predstavljajo podjetja, ki imajo dober poslovni načrt in še nerealiziran tržni potencial, vendar imajo zaradi različnih razlogov (kratko obdobje poslovanja, pomanjkanje sredstev ipd.) skromno kreditno sposobnost. Banke v teh primerih navadno niso pripravljene prevzeti kreditnega tveganja brez ustreznih garancij, zato se take družbe v tujini običajno financirajo prek skladov tveganega kapitala in poslovnih angelov. Evropski investicijski sklad in program COSME ponujata sredstva oziroma instrumente, namenjene prav financiranju prek skladov tveganega kapitala in poslovnih angelov, ki pa so kljub desetim obstoječim družbam tveganega kapitala v Sloveniji 1 Dodatne informacije o trenutnem naboru finančnih posrednikov in kratek pregled nekaterih programov so dostopni na: http://europa.eu/youreurope/business/funding-grants/access-to-finance/ 2 trenutno še docela nekoriščena.2 Nekatere družbe tveganega kapitala so s Slovenskim podjetniškim skladom sklenile javno-zasebno partnerstvo in prek njih Sklad ponuja podjetjem do konca leta 2015 okvirno 19 mio EUR specializiranega lastniškega financiranja – tveganega in mezzanin kapitala. 3 Koriščenje v nadaljevanju opisanih sredstev je pogosto strogo namensko in pogojeno z izpolnjevanjem določenih meril, ki pa navadno niso bistveno drugačna od zahtev poslovnih bank za pridobitev posojila (npr. da mora imeti podjetje ustrezen poslovni načrt, zadostno in ustrezno zavarovanje, zadosten denarni tok, da ne sme imeti težav s prezadolženostjo ipd.). Včasih so omejitve bolj zavezujoče in so na primer vezane na določeno dejavnost poslovnega subjekta, na določen delež lastne udeležbe pri investiciji, včasih pa tudi na starost podjetja. Določena sredstva zato ne bodo vedno primerna za vsa podjetja. V nadaljevanju smo kratkem opisu posameznih programov dodali še neposredno internetno povezavo na programe, kjer so na razpolago vse podrobnosti, želene informacije pa nudijo tudi sodelujoči domači finančni posredniki. Evropski investicijski sklad – EIF Evropski investicijski sklad (v nadaljevanju EIF) je bil ustanovljen leta 1994, njegovo osrednje poslanstvo pa je podpora evropskim MSP, tako da jim omogoči dostop do financiranja. Večinski delničar EIF je Evropska investicijska banka (v nadaljevanju EIB), skupaj pa sestavljata "EIB Group". Sklad upravlja z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki sta mu jih namenila EIB ali EU, ta sredstva pa potem posreduje do nacionalnih finančnih posrednikov. Financiranje majhnih in srednje velikih podjetij v Sloveniji prek EIF Slovenija je do zdaj črpala malo sredstev EIF. Dosedanje financiranje MSP je potekalo prek finančnih posrednikov, ki so črpali le sredstva dolžniških produktov EIF:  portfelj garancij. V letih 2007-2013 se je izvajal program CIP SMEG - Competitiveness and Innovation Framework Programme (http://www.eif.org/what_we_do/guarantees/cip_ portfolio_guarantees/index.htm), ki je nudil EU garancije finančnim posrednikom, ki so spodbujali financiranje MSP. V tem programu je sodeloval tudi Slovenski podjetniški sklad. Zdaj bosta CIP program nadomestila programa COSME 2014-2020 in Obzorje 2020 (opisana v nadaljevanju).  Projekt "European Progress Microfinance Facility" (http://www.eif.org/what_we_do/ microfinance/index.htm) je trenutno še na voljo in zagotavlja jamstva za finančne posrednike, ki nudijo finančne instrumente MSP, ter nudi sredstva za določene instrumente (dolgoročna posojila, "risk-sharing" posojila, kapital v obliki podrejenega dolga, investicije v obliki lastniškega kapitala). Iniciativa je bila ustanovljena z 205 mio EUR sredstev (za vse članice EU), ki sta jih prispevali Evropska komisija in Evropska investicijska banka, upravlja pa ga EIF. Usmerjen je na skupine z omejenim dostopom do običajnega posojilnega trga (vendar ne izključno nanje). Takšni primeri so podjetnice, mladi podjetniki, podjetniki iz manjšinskih skupin, podjetniki s posebnimi potrebami, samostojni podjetniki, »start-up« podjetja itd. Posojila v višini največ 25.000 EUR so na voljo prek izbranih finančnih posrednikov, 4 ki sodelujejo pri instrumentu. V okviru projekta "Competitiveness and Innovation Programme (CIP)", ki je potekal v letih 2007- 2013, je Slovenija prek Slovenskega podjetniškega sklada črpala nekaj več kot 80 mio EUR za 2 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vodi register družb tveganega kapitala: http://www.mgrt.gov. si/si/zakonodaja_in_dokumenti/podjetnistvo_konkurencnost_in_tehnologija/drugi_pomembni_dokumenti/registe r_druzb_tveganega_kapitala/ 3 Več informacij lahko najdete na: http://www.podjetniskisklad.si/87/2014/nalozbe-tveganega-in-mezzaninkapitala-preko-druzb-tveganega-kapitala.html 4 Zadnje informacije o naboru finančnih posrednikov lahko najdete na: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId =983&langId=en 3 spodbujanje financiranja MSP. Iz projekta "European Progress Microfinance Facility", ki je stekel leta 2010 (in je še vedno odprt) pa so doslej črpali le trije finančni posredniki v skupni vrednosti 23 mio EUR. Slovenija z izjemo navedenih dveh programov do zdaj ni koristila drugih sredstev oziroma produktov, ki jih nudi EIF za financiranje MSP. Tako obstaja kar nekaj instrumentov, predvsem lastniških, ki bi jih lahko koristili in z njimi povečali kapital v podjetjih (http://www.eif.org/what_we_do/equity/ index.htm):  sklad tveganega kapitala – prek nacionalnih skladov tveganega kapitala oziroma družb za upravljanje skladov je mogoče investirati v MSP, ki so v začetni ali razvojni fazi,  sofinanciranje s poslovnimi angeli – skupaj s skladom evropskih poslovnih angelov (European Angels Fund – EAF) je mogoče investirati v inovativne MSP,  skladi nižjega oziroma srednjega trga – prek lastniškega kapitala in hibridnih inštrumentov omogočajo financiranje MSP predvsem v razvojni fazi,  Technology Transfer – proces, ki rezultate raziskav preoblikuje v tržne produkte oziroma storitve (instrumente), v katere je mogoče investirati. Evropska investicijska banka – EIB Evropska investicijska banka je v lasti 28 držav EU, Slovenija pa z njo sodeluje že od leta 1993. Glavni vir financiranja EIB je zadolževanje na svetovnih trgih kapitala z izdajanjem obveznic, ta sredstva po potem po nizkih obrestnih merah (OM so skoraj enake stroškom posojila) nameni različnim projektom, ki so v skladu s cilji EU:  podpora malim in srednje velikim podjetjem, 5  podpora ekonomski in socialni koheziji,  projekti na področju inovativnosti in na znanju temelječem gospodarstvu,  projekti na področju okoljske trajnosti,  razvoj prometnih in energetskih omrežij,  projekti na področju preskrbe z energijo. Čeprav EIB v principu sofinancira do 50 % vrednosti projekta, lahko v izjemnih primerih sofinanciranje poveča do 75 %. Še posebej je usposobljena za financiranje projektov s področja transporta, energetike in industrije. Približno 90 % posojil je namenjenih programom in projektom znotraj EU. Glavne storitve, ki jih nudi EIB:  Posojila: posojila za učinkovite programe in projekte v javnemu in zasebnemu sektorju. Med prejemniki so tako velike korporacije kot občine in mala podjetja.  Jamstva: na voljo številnim organom, denimo bankam, lizinškim družbam, jamstvenim ustanovam, vzajemnim jamstvenim skladom, pravnim osebam s posebnim namenom listinjenja itd.  Tvegani kapital: zahtevke za tvegani kapital je treba nasloviti neposredno na finančnega posrednika.  Tehnična pomoč: skupina strokovnjakov ekonomistov, inženirjev in specialistov dopolnjuje finančno ponudbo EIB. Lastnosti oziroma prednosti posojil, ki jih ponuja EIB za financiranje MSP:  ugodna obrestna mera (max OM: Euribor 6m + 3,80 % p.a.),  daljše ročnosti odplačil: 2-12 let,  možnost odloga plačil glavnice do 4 let (primerno za projekte, ki v prvih letih ne ustvarjajo večjih denarnih tokov), 5 http://www.eib.org/attachments/thematic/supporting_smes_en.pdf 4  znesek posojila lahko predstavlja do 80 % vrednosti investicije,  sredstva, ki jih banka dodeli MSP iz naslova posojila, ne smejo biti višja od 12,5 mio EUR. Financiranje majhnih in srednje velikih podjetij v Sloveniji prek EIB Od leta 1998 si je Slovenija za namene financiranja MSP pri EIB sposodila 1,7 mrd EUR sredstev, od tega 710 mio EUR v zadnjih štirih letih (340 mio EUR v letu 2013, 120 mio EUR v letu 2012, 120 mio EUR v letu 2011 in 130 mio EUR v letu 2010). EIB je v Sloveniji na področju financiranja MSP trenutno aktivna prek osmih finančnih posrednikov. 6 Pri črpanju sredstev EIB je bila v zadnjih letih najbolj aktivna SID banka. Konec leta 2013 si je za namen financiranja MSP sposodila 300 mio EUR, ta sredstva pa prek različnih produktov ponuja neposredno MSP ter tudi posredno drugim bankam za financiranje MSP. Produkti, ki so trenutno na voljo pri SID banki za financiranje MSP so: - neposredno financiranje MSP iz vira EIB (https://www.sid.si/linije-eib/financiranje-msp-izvira-eib), - razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje – posojila med 30.000 in 100.000 EUR (https://www.sid.si/financiranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp), - razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje – posojila med 100.001 in 1.000.000 EUR (https://www.sid.si/financiranje/krediti-iz-posojilnega-sklada-za-msp), - program za razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacije (https://www.sid.si/financiranje/financiranje---oktober-2010/razvoj-konkurencnegagospodarstva-in-internacionalizacije), - financiranje tehnološko-razvojnih projektov (http://www.sid.si/financiranje-tehnoloskorazvojnih-projektov) – program je sicer trenutno zaključen, vendar bo predvidoma jeseni 2014 objavljen nov program za iste namene. EIB v zadnjem času posveča več pozornosti problematikam MSP in njihovemu težjemu dostopanju do finančnih virov, zato ponuja nekaj novih iniciativ7 za prihodnja leta. Te iniciative večinoma še niso dovolj uveljavljene in so v pilotni izvedbi, zato bi bilo potrebno večje povpraševanje po teh shemah, če bi jih želeli uveljaviti tudi v Sloveniji. Tu je nabor in kratek opis štirih novih iniciativ: a) Instrument za financiranje mednarodne menjave (EIB Trade Finance Initiative) Namen tega instrumenta je zmanjšanje vrzeli (povečanje likvidnosti, obnovitev trgovinskih tokov, zmanjšanje stroškov financiranja) v financiranju MSP, ki se ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo. EIB nudi garancije (na revolving/obnovljivi osnovi) mednarodnim nasprotnim bankam, ki dajejo posojila MSP v trgovinski dejavnosti. Garancija zagotavlja 85-odstotno kritje trgovinskih produktov, namenjenih uvozu in izvozu. Status: - Decembra 2012 je bil odobren pilotni projekt za Grčijo v vrednosti 500 mio EUR, junija 2013 pa je bil dogovor podpisan z Eurobank, NBG in Piraeus bank; prve operacije so bile že sklenjene; - Odobren 150 mio EUR vreden projekt na Cipru; - Razširitev na druge države je v teku. b) Posojila inovativnim MSP v okviru pobude za delitev tveganja (Risk Sharing Instrument for innovative SMEs, RSI) Vzpostavi se jamstveni sklad z namenom spodbujanja bank k dajanju posojil MSP, ki potrebujejo naložbeno financiranje in/ali obratovalni kapital za podporo raziskavam, razvoju in inovacijskim dejavnostim. EIB zagotovi finančna jamstva, ki bodo krila začetno izgubo do določenega odstotka skupnih izgub celotnega portfelja. 6 Zadnje informacije o naboru finančnih posrednikov lahko najdete na spletni strani http://www.eib.org/projects/ priorities/sme/eu/index.htm 7 http://ec.europa.eu/slovenija/pdf/2013/05-eib-european-day-slovenia-eib-presentation-smes-rmb.pdf 5 Status: To je skupna pilotska jamstvena shema EIF, EIB in Evropske komisije, s prvimi operacijami sklenjenimi v začetku leta 2013. Shema pokriva 12 držav članic (18 nasprotnih strank), znesek jamstev pa znaša okoli 950 mio EUR. Obdobje programa je 2014–2020. Več informacij lahko najdete na: http://www.eif.org/what_we_do/guarantees/RSI/index.htm. c) Program "Znanja in spretnosti ter delovna mesta – naložbe v mlade" (“Skills for Jobs – Investing in Youth” programme) V okviru komponente "Delovna mesta za mlade" EIB skupaj s partnerskimi bankami preučuje možnosti, ki bi dodatno povečala posojila za MSP (saj so ta glavni zaposlovalci mladih) in s tem spodbujala zaposlovanje. Komponenta "Naložbe v znanja in spretnosti" pa vključuje naložbe v izobraževanje, poklicno usposabljanje in študentska posojila (jamstva za študentska posojila v okviru programa "Erasmus+"). Status: Prva posojila za MSP so bila že podpisana (z namenskimi zneski za MSP, ki zaposlujejo mlade). Več informacij lahko najdete na: http://www.eib.org/projects/priorities/skills_and_jobs/ index.htm. d) Skupni instrument listinjenja (JOINT EIB-EIF ABS for SMEs Initiative) Ta instrument bo omogočal listinjenje novih in tudi obstoječih portfeljev posojil MSP – javna sredstva (sredstva iz strukturnih in investicijskih skladov, EIF, EIB, SID banke, programov COSME, Obzorje 2020 ipd.) bi bila združena za namene listinjenja portfeljev posojil MSP, finančni posredniki pa bodo morali financirati nova posojila MSP v znesku, sorazmernem znesku iz skupnega instrumenta. Evropsko združenje garancijskih shem Evropsko združenje garancijskih shem (angl. European Mutual Guarantee Association – AECM) je mednarodna neprofitna organizacija, katere poslanstvo je izdajanje garancijskih posojil za MSP, ki imajo gospodarsko zanimive projekte, vendar ne morejo predložiti zadostnega zavarovanja. Garancije za bančna posojila, ki jih izdajajo članice AECM (mednje spadata Slovenski podjetniški sklad in Združenje regionalnih razvojnih agencij8 ), lahko nadomestijo manjkajoče zavarovanje in tako bankam omogočajo izdajanje posojil MSP. Posredni poroki za te garancije so običajno državni organi. Od tega imajo koristi vse udeležene stranke, in sicer: • MSP omogoča lažji in cenejši (subvencija obrestne mere) dostop do posojil za uresničitev poslovnega projekta, • poslovna banka pridobi partnerja pri porazdelitvi tveganj, kar jo lahko spodbudi k večji ponudbi posojil za MSP, • državni organi imajo koristi od multiplikacijskega učinka – multipliciranje državnih sredstev in združevanje z bančnimi viri. Več informacij lahko najdete na: http://www.aecm.eu/en/aecm-european-association-of-mutualguarantee-societies.html?IDC=18&IDD=24. Financiranje majhnih in srednje velikih podjetij v Sloveniji prek AECM Stanje obveznosti z naslova izdanih garancij je v Sloveniji konec leta 2012 znašalo 227 mio EUR (219 mio EUR – Slovenski podjetniški sklad, 8 mio EUR – Združenje regionalnih razvojnih agencij). V preteklih letih je Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad) zaradi vpliva finančne krize prilagodil nekatere garancijske linije. Sklad trenutno omogoča mikro garancije za obratna sredstva, 8 Zadnje informacije o članicah AECM lahko najdete na: http://www.aecm.eu/en/members.html?IDC=55 6 investicijske garancije in garancije za mlada ("start-up") podjetja. Posojilo, zavarovano z garancijo Sklada, je za podjetja ugodnejše zaradi nižjih zahtev po zavarovanju, nižjih obrestnih mer, daljše ročnosti posojila in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu posojil. Slovenski podjetniški sklad sodeluje z večino slovenskih bank, 9 prek katerih podjetje zaprosi za posojilo z obrazložitvijo, da bi za zavarovanje posojila koristilo garancijo Sklada. Na podlagi pozitivnega sklepa banke se podjetje prijavi na javni razpis Sklada. Več informacij o garancijah Slovenskega podjetniškega sklada lahko najdete na: www.podjetniskisklad.si. Programa COSME 2014-2020 in Obzorje 2020 Programa COSME 2014-2020 in Obzorje 2020 bosta nadomestila dosedanji program Competitiveness and Innovation Programme (CIP). Program COSME 2014-2020 Gre za nov program EU, ki bo med letoma 2014 in 2020 namenjen MSP. COSME bo pomagal premostiti tržno vrzel v dostopu do denarnih sredstev ter pri internacionalizaciji in zagonu poslovanja. V primerjavi z zaključenim programom CIP se bo COSME bolj odzival na potrebe MSP in se usmeril tudi k ranljivim skupinam podjetij, ki imajo trenutno težave pri dostopanju do virov financiranja. Program bo spodbujal tudi razvoj podjetniških znanj in mentorstvo mladih podjetnikov. Trenutno je predvidenih 2,3 mrd EUR sredstev (za celotno EU) za prihodnjih sedem let, pri čemer je: o 60 % namenjenih za finančne instrumente (garancije in tvegani kapital), o 21,5 % za akcije, ki spodbujajo dostop MSP do trgov (npr. Enterprise Europe Network), o 11 % bo namenjenih izboljšavam pogojev za MSP (npr. odpravo administrativnih bremen), o 2,5 % pa za promocijo podjetništva in izobraževanje za podjetništvo (npr. Erasmus za mlade podjetnike), o ostala sredstva bodo krila stroške administracije in fleksibilnosti programa. Več informacij lahko najdete na: http://ec.europa.eu/enterprise/initiatives/cosme/index_en.htm. Podjetja lahko do sredstev COSME dostopajo prek finančnih posrednikov10 v sodelujočih državah. Program Obzorje 2020 Program Obzorje 2020 je osrednji program EU za spodbujanje raziskav in inovacij. V novem finančnem obdobju (do leta 2020) bo spodbujal naložbe v ključne tehnologije, boljši dostop do kapitala ter podpiral MSP v trženju inovativnih proizvodov in procesov. Neposredno bo za MSP namenjenih 20 % sredstev, kar znese več kot 8,5 mrd EUR. Program bo podpiral predvsem ustanovitveno in zagonsko stopnjo novih podjetij. Novost bo tudi možnost kombiniranja sredstev med programi. Evropska komisija spodbuja države članice, da izkoristijo finančne instrumente v okviru strukturnih skladov. Več informacij lahko najdete na http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en. 9 Seznam sodelujočih bank je objavljen na www.podjetniskisklad.si 10 Zadnje informacije o naboru finančnih posrednikov lahko najdete na spletni strani http://europa.eu/youreurope/business/funding-grants/access-to-finance/index_en.htm

FINANČNI DAN: VIRI FINANCIRANJA ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA, LJUBLJANA, 8. MAJ 2014

08.04.2014

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), v okviru projekta Enterprise Europe Network vas vabi na finančni dan z naslovom »Viri financiranja za mala in srednje velika podjetja«, ki bo v četrtek, 8. maja 2014, ob 10.00 uri, v poslovni stavbi Gospodarskega razstavišča, dvorana Urška 1 (2. nadstropje), Dunajska cesta 18, v Ljubljani.

Namen dogodka je predstavitev virov financiranja za mala in srednje velika podjetja in možnosti pridobivanja ugodnih kreditov, garancij in zavarovanj za investicije. Na dogodku bodo prisotni najpomembnejši financerji iz Slovenije (Slovenski podjetniški sklad, Eko sklad, Slovenski regionalni sklad, SID Banka, itd.), kjer vam bodo predstavili finančne spodbude za podjetniške projekte.

Dogodek je namenjen malim in srednjim podjetjem, samostojnim podjetnikom, obrtnikom, ki iščejo vire financiranja za materialne investicije (npr. nakup opreme, posodobitev proizvodnih kapacitete obnovo, nakup prostorov, ipd), nematerialnih investicij (npr prenos tehnologije v obliki patentiranih pravic, licenc, ne-patentiranega znanja…) in obratna sredstva (nakup blaga, materiala, promocije, ipd).

Predstavniki financerjev iz Slovenije bodo na voljo tudi za individualno svetovanje za konkretno financiranje podjetniških projektov

Udeležba na dogodku je brezplačna. Prosijo za potrditev prisotnosti do 6. maja 2014 na e-prijavnici. Število mest je omejeno.

Featured Posts
Recent Posts
Archive
Search By Tags
No tags yet.
Follow Us
  • Facebook Basic Square
  • Twitter Basic Square
  • Google+ Basic Square
bottom of page