Krediti in posojila, podjetniško financiranje mikro in malih podjetij, ki ne dobijo na banki kredita

Posoja denarja za pravne osebe, podjetja in samostojne podjetnike.

Vsako podjetje, ki se zanima za posojilo, bi naj predhodno že poskusilo pridobiti kredit na banki. Želimo si predvsem podjetja, ki so bila že zavrnjena na banki in imajo dobro poslovanje ter ustrezno zavarovanje. Brez ustreznega zavarovanja bo težje pridobiti posojilo.

Posojila so mogoča od 1.000 do 30.000 eur za odbobje od 1 do 3 let. Vse, kar je več kot 3 leta, je že za podjetje predrago in ni ekonomsko racionalno.

Za več info pišite preko kontaktnega obrazca ali pa na elektronski naslov:

posodimdenartakoj@gmail.com

FINANCIRANJE PODJETJA

Pri financiranju podjetja vam svetujemo:

• o prednostnih in slabostih lastniškega financiranja,

• katerih oblik in načinov dolžniškega financiranja naj se podjetje poslužuje,

• kako izračunati primerjavo med stroški lastniškega in dolžniškega financiranja, ki bo za podjetje najugodnejše,

• kako dosegati optimalno razmerje med lastnim in dolžniškim financiranjem v krajših in daljših časovnih obdobjih,

Financiranje podjetja s kreditom in drugimi načini

Posted on 18. december, 2015 by bborstnik

Podjetje lahko dodatni denar pridobi na več načinov. Najpogostejši način financiranja podjetja je z najemom kredita. Druga možnost je, da proda svoje zapadle terjatve, tretja možnost, ki jo najpogosteje izberejo startupi, pa so posojila najbližjih. V prispevku si bomo natančneje…

Pridobite denar za zagon podjetja

28. Maj, 2013 Petra Potočnik, Ivana Jurič, Mojca Buh 0

Da bi svojo željo po ustanovitvi podjetja lahko realizirali, boste na začetku najbolj potrebovali finančna sredstva. Brez teh nikakor ne gre, zato vam v nadaljevanju predstavljamo različne možnosti, kje vse lahko dobite denar za zagon svojega podjetja.

crowdfunding • Finance • finančni vložek v podjetje • kickstarter • lumu •musguard • Podjetništvo • s.p. • subvencija za samozaposlitev •

Pinterest Twitter Facebook 0

Poiščite najbližje vire financiranja

Poleg vaših lastnih financ, s katerimi imate namen ustanoviti podjetje, poskusite za začetek s svojo idejo prepričati tudi družino, prijatelje, znance … Tudi oni lahko pomagajo s posojili pri vlaganju sredstev v vašo idejo. Tovrstnemu financiranju strokovnjaki pravijo financiranje s strani 4F (Founders, Family, Friends, Fools).

Subvencija za samozaposlitev

… od začetka leta 2014 ni več. Nadomestil jih je program Podjetno v svet podjetništva, ki je namenjen mladim do 35. leta, razpise pa objavljajo posamične regionalne razvojne agencije. Na voljo so vam tudi nepovratne subvencije, med katerimi je po mnenju Blaža Kosa, podjetniškega svetovalca, najbolj primerna P2A  Subvencije za zagon inovativnih podjetij, ki jo razpiše Slovenski podjetniški sklad.

Študentski kredit

Zaradi trenutnih razmer na trgu danes banke skrbno pregledajo vso potrebno dokumentacijo in so bolj previdne pri izdaji kreditov. Kljub temu se lahko pri posameznih bankah pozanimate, ali nudijo možnost študentskega kredita. Višina kredita in pogoji pridobitve so odvisni od posamezne banke, običajno lahko najamete kredit od 1.000 do 5.000 evrov. S tem denarjem lahko pokrijete začetne stroške, ki se bodo pojavili ob ustanovitvi podjetja, in nakupite nekaj osnovnih sredstev.

Tvegani kapital

Še ena od oblik pomoči mladim podjetnikom je tvegani kapital, pri katerem gre za financiranje podjetij, katerega posebnost je ta, da investitor postane solastnik podjetja. Blaž Kos pravi: »Najpogostejše oblike tveganega kapitala so poslovni angeli, nekatere oblike podjetniških pospeševalnikov ter skladi tveganega kapitala. Poslovni angeli so uspešni poslovneži, ki so v preteklosti že zgradili eno ali več uspešnih podjetij.«

Poslovni angeli: - investirajo v podjetja, ki imajo potencial hitre rasti, sposoben management ter strategijo, - z investicijo v neko podjetje postanejo solastnik tega podjetja, za podjetnika pa predstavlja dodano vrednost, saj v podjetje poleg svojega denarja vloži tudi svoje znanje, izkušnje ter socialni kapital (smart money), - so aktivno vpleteni v delovanje podjetja, želijo pomagati mladim podjetnikom pri gradnji novega podjetja, - njihove investicije znašajo od 50.000 do 500.000 EUR, zahtevan donos na investicijo pa je vsaj 30 % na letni ravni.

Skladi tveganega kapitala (Silicijevi vrtički, RSG Capital …): - so zaprte oblike skladov, v katere investirajo banke, pokojninske in druge finančne institucije ter bogati posamezniki, da plemenitijo svoje premoženje, - vlagajo v mlada mala in srednje velika podjetja s potencialom hitre rasti, od 0,5 milijona EUR pa do nekaj milijonov EUR, - običajno vstopajo v podjetja v kasnejših fazah kot poslovni angeli, - podjetju pomagajo pri profesionalni organizaciji poslovnih funkcij in upravljanju hitre rasti in podjetniku s pravnimi in finančnimi znanji.

Nekaj možnosti pridobitve sredstev je preko Slovenskega podjetniškega skladain preko nekaterih občin z manjšimi zneski. Mladim študentom so bila na voljo tudi nepovratna sredstva za potencialne podjetnike v Sloveniji, ki pa trenutno niso na voljo.

Množično financiranje oziroma »crowdfunding« na spletu

Vedno večjo težo pa pri financiranju podjetij dobiva »crowdfunding« oziroma množično financiranje. Najbolj znane spletne platforme so Kickstarter, Indiegogo, RocketHub, obstaja pa, po podatkih Crowdsourcing.org, okoli 2.600 podobnih platform (npr. samo v Italiji jih je več kot 40, v Sloveniji je najbližja tej ideji Cofinder.eu). Crowdfunding deluje po principu, da posameznik ali pa ekipa, objavi ter predstavi svojo idejo na platformi, napiše, koliko denarja potrebuje za realizacijo in investitorji, ki v idejo verjamejo, lahko donirajo svoja denarna sredstva, npr. za drobno nagrado, končni izdelek – prednaročilo ali pa investirajo in dobijo delež delnic. Na ta način lahko se z idejo lahko zasluži dovolj denarja, da se jo tudi realizira. Največ uspešnih projektov na Kickstarterju obsega kategorijo video in filma, sledijo igre, glasba, dizajn in tehnologija. Od slovenskih uspehov ste zagotovo že slišali za Chipolo, FlyKly, Lumu, Musguard ali pa SipaBoards.

Da lahko svojo idejo predstavite na Kickstarterju, morate biti ameriški ali po novem tudi britanski državljani. Druga možnost je, da poiščete pravno ali fizično osebo z ameriškim ali britanskim bančnim računom, socialnim zavarovanjem in stalnim prebivališčem v Ameriki ali Veliki Britaniji. Obstaja pa podobna spletna stran tudi v Evropi, in sicer Verkami, o čemer si lahko več preberete na www.verkami.com.

Primeri slovenskih uspešnih idej na Kickstarterju

Slovenski pionir na Kickstarterju – FlyKly

Na Kickstarterju je zaživelo podjetje FlyKly s produktom FlyKly Smart Wheel. Gre za električno kolo, ki je prilagojeno vsakemu uporabniku. Idejni vodja, Niko Klanšek, je pred nastopom na Kickstarterju delal v Ameriki in Evropi, zato je ideja za Smart Wheel plod večletnih izkušenj dela. Ko je zbral okoli sebe ekipo ljudi, jim je idejo uspelo razviti. Priprave na Kickstarter trajajo povprečno 2-3 mesece. Pripraviti je treba delujoč prototip produkta, video, foto materiale, nagrade in zbrati ljudi okoli sebe, ki bodo produkt podprli in da delili naprej. Sama kampanja nato traja 30-60 dni. Kako uspeti na Kickstarterju, je po besedah Nika v zgodbi, ki jo predstavite ljudem, ki vam sledijo, produkt, izdelek pa sta tisto, kar zgodbo omogočata.

SipaBoards – samonapihljiv električni sup

Ustanovitelj Sebastjan je svoja razmišljanja in ideje črpal iz družinskega življenja, te pa je predstavil prijateljem. Iz ideje je začel nastajati prototip, nato testiranje znotraj ekipe SipaBoards. Iz ideje je nastal izdelek, ki je samonapihljiv sup, ki so predstavili na Kickstarterju in zbrali veliko število prednaročil.

Zgodba Musguard

Foto: Tilen Sepić

Jurij Lozić je ime za slovensko Kickstarter zgodboMusguard. Zgodba je nadaljevanje diplomskega dela z naslovom ”One Man Brand”, kjer se je Jurij ukvarjal »z možnostmi, ki jih imajo na voljo mladi oblikovalci za realizacijo svojih idej in nastopom na tržišču s pomočjo spleta in vseh medijev in orodij ki jih ta ponuja. V vsaki fazi posebej – od zagona do prodaje in promocije. V okviru raziskave sem se dotaknil tudi crowdfundinga, a se ga takrat še nisem imel namena poslužiti.« Kasneje se mu je ponudila ta možnost in pod okriljem Nika Klanška, ki je podpornik še nekaj ostalih slovenskih Kickstarter zgodb, je stestiral teorijo še v praksi in bil pri tem več kot uspešen. Musguard je snemljiv, zložljiv in praktičen zadnji blatnik za kolo. Njegov cilj za realizacijo Musguard zgodbe je bilo zbrati 10.000 dolarjev. V enem mesecu (zbiranje sredstev se je končalo junija 2013) je zbral več kot 44.000 dolarjev in več kot 1500 podpornikov. Jurij svetuje: »Ideja je jasno glavna stvar pri vsakem projektu, a je to le začetek poti. Čim prej je treba preveriti, če pije vodo – ali je sploh izvedljiva, v kakšnih okvirjih, raziskati tržišče, dobiti povratno informacijo od znancev in neznancev. Preveriti je treba, če ima potencial. Ta komunikacija je ključna. Potem pa pride še težja faza, ko je treba pridobljene informacije sprocesirati in se odločiti, ali zaupati lastnim občutkom ali upoštevati vse pripombe in mnenja. Tu je treba biti previden, prevelika samozavest lahko pripelje projekt do realizacije, potem pa do bridke ugotovitve, da ideja mogoče le ni bila prava. Premajhna samozavest pa preprosto prepreči nastanek projekta, kar je verjetno še slabše. Probavati je treba in iskati iskreno mnenje.«

Uspeh Lumu

Še ena od uspešnih slovenskih Kickstarter zgodb pa je zgodba Lumu. Kot pravijo, so se za tak način zbiranja sredstev odločili, ker je bil to najboljši način za njihov projekt. Na ta način so konkretno preverili, ali obstaja za njihov produkt trg, tako da je bil Kickstarter za njih tudi vir širšega poslovnega kapitala, na ta način so dobili takoj povratno informacijo od zainteresirane javnosti. Lumu je svojo kampanjo na Kickstarterju končal v juliju 2013 in od želenih 20.000 dolarjev so zbrali več kot 250.000 dolarjev in pridobili več kot 2500 podpornikov. Svojo zgodbo so nadgradili in ustanovili podjetje Lumulabs, uporabnike pa najdemo povsod po svetu. In kaj sploh je Lumu? Je zanimiv svetlomer, ki se ga namesti na mobilni telefon in pomaga uporabniku, da naredi popolno fotografijo. Za konec svetujejo mladim, da naj svoje ideje delijo, iščejo znanje in sogovornike. Po njihovih izkušnjah, je veliko ljudi pripravljenih pomagati.

Stol LLSTOL

Foto: Blaž Jamšek

Luka Ločičnik je na ta način zbral dovolj denarja, da je lahko začel z množično proizvodnjo enostavnih, udobnih in večnamenskih stolov LLSTOL. Predstavil nam je tudi svojo zgodbo o uspehu: »S platformo Kickstarter nas je prvič seznanil arhitekt Aljoša Dekleva. Takrat smo bili mnenja, da bi bilo dobro našo idejo predstaviti globalnemu trgu in tako zbrati zagonska sredstva za izvedbo večje serije. S stolom smo bili takrat ravno v fazi, ko smo želeli zagnati proizvodnjo manjše serije, vendar zanjo nismo imeli denarja. Skupaj s podjetjem iz Kamnika smo se pripravljali na izvedbo prve serije, vendar se je ta časovno zavlekla. Odločili smo se, da proizvajalce dodatno motiviramo s prednaročili stolov in delitvijo stroškov proizvodnje. Kikckstarter je bil za ta namen res idealen (www.kickstarter.com/projects/nklansek/llstol-0). Ker pa je Kickstarter rezerviran samo za ameriške in po novem tudi britanske državljane, smo v ekipi potrebovali nekoga, ki bi bil pripravljen prevzeti odgovornost za izvedbo projekta in posredovati vse potrebne podatke. Tu smo sprva sodelovali skupaj z asistentom z našega faksa Paulom Robinsonom, ki je Američan, ampak že nekaj let živi v Sloveniji. Skupaj smo pripravljali projekt za objavo in posneli predstavitveni video. Kasneje se nam je pri prijavi začelo zatikati, ker Paul že dlje časa živi v Sloveniji in nima stalnega prebivališča v Ameriki. Tu je vskočil Niko Klanšek, Slovenec, živeč v Ameriki in ponudil sodelovanje. Skupaj smo nato objavili in izpeljali projekt. LLSTOL Kickstarter kampanja se je končala 20. 9. 2012, projekt pa smo uspešno zaključili v marcu 2013. Naš cilj je bil zbrati 18.000 dolarjev, skupaj pa smo zbrali skoraj 22,000 dolarjev v tridesetih dneh.«

Katere možnosti financiranja imajo startupi na voljo

20.08.2014 10:28

Izbira financiranja je odvisna od razvojne faze, dosega posla in vrste panoge, v kateri startup deluje, a na splošno lahko financiranje delimo v dve večji skupini, in sicer na lastniško in dolžniško, pri čemer je sama izbira le malokrat prepuščena podjetniku.

IUSTART

IuStart je pobuda, ki med sabo združuje študente pravne fakultete, ki jih navdušuje svet startupov. Namen pobude je povezati ločena svetova prava in startupov. V sodelovanju s Startaj.si bo pet študentov pravne fakultete vsako sredo soustvarjalo kolumno IuStart Pravni kotiček, v kateri bodo odgovarjali na pravna vprašanja startupov. Vprašanja pošljite na elektronski naslov blazej.kupec@finance.si.

Spletna stan IuStart

Facebook stran IuStart

Mladi podjetniki se vsak dan podajajo na podjetniško pot uresničevati svoje inovativne ideje v praksi. Pri tem jih ženeta želja po ustvarjanju ter širjenju znanja, a le malokrat zaradi začetniškega navdušenja natančno ocenijo, koliko finančnih sredstev za izvedbo projekta in nadaljnje poslovanje bodo resnično potrebovali.

Prav financiranje pa je pogosto tista točka, kjer se pojavijo prve in tudi najpomembnejše težave. Strast in predanost sta seveda bistveni, a brez ustreznih denarnih sredstev sta ustvarjanje in razvoj podjetja nemogoča. Gospodarske družbe, ki na trgu poslujejo že nekaj časa ter so dobro prepoznavne, pridobivajo finančna sredstva na podlagi poslovnih izkazov, preteklega poslovanja ter razpoznavnosti. Na drugi strani pa so startupi mlada, nova in še neuveljavljena podjetja, kar med investitorji vzbuja negotovost ter previdnost. Pridobitev klasičnega posojila pri bankah je zaradi tveganjaposledično nemogoče, zato se postavlja vprašanje, kje in kako lahko startup pridobi potrebne finančne vire za zagon in uspešno krmarjenje v poslovnih vodah.

Izbira financiranja je odvisna od razvojne faze (ideja, prototip, rast), dosega posla (regionalno ali globalno) in vrste panoge, v kateri startup deluje, a na splošno lahko financiranje delimo v dve večji skupini, in sicer na lastniško in dolžniško, pri čemer je sama izbira le malokrat prepuščena podjetniku.

Dolžniško financiranje startup podjetja

Dolžniško financiranje pomeni dolžniško-upniško razmerje med podjetnikom in posojilodajalcem, ki je lahko pravna ali fizična oseba, in kjer se podjetnik zaveže, da bo izposojeni znesek vrnil v določenem časovnem obdobju po vnaprej dogovorjeni obrestni meri. Najpogosteje se dolžniško financiranje pojavlja v obliki kratkoročnih ali dolgoročnih kreditov, lizinga ali drugih oblikah posojil. Med te lahko uvrstimo posebej za startupe prilagojene mikro kredite, ki jih do višine 25.000 evro ponuja Slovenski podjetniški sklad (SPS), tergarancije za bančne kredite, ki jih SPS nudi novim in inovativnim podjetjem z namenom lažjega dostopa do finančnih virov. A zaradi že omenjenega je dolžniško financiranje zaradi tveganosti poslovanja startupov in trenutne nepredvidljive gospodarske situacije ne le neprimerno, pač pa tudi skoraj nedosegljivo. Mladi podjetniki so tako prisiljeni poiskati finančna sredstva drugje.

Lastniško financiranje startup podjetja

Antipod dolžniškemu financiranju predstavljajo lastniški viri, ki pomenijo pridobitev kapitalskih sredstev s hkratnim vstopom investitorja v lastniško strukturo. Gre za najcenejšo obliko financiranja, saj le-ta ne obremenjuje denarnega toka podjetja, nizki pa so tudi sami stroški izvedbe. Lastniška sredstva, ki omogočijo prve korake v podjetniški svet, zagotovi običajno podjetnik sam, s čimer hkrati dokazuje bodočim investitorjem verodostojnost ter kredibilnost svojega projekta. Pri tem podjetniku večkrat priskočijo na pomoč ostali neformalni lastniškimi investitorji, ki so po definiciji 4F poleg Founders-ov (ustanoviteljev), Family (družina), Friends (prijatelji) in Fools (naivneži). A za uspešen razvoj ideje, marketing in prodor na trg začetni kapital ne zadostuje in za nadaljnje postopanje je potrebno pridobiti dodatne vire kapitala. Odprejo se različne kombinacije lastniškega financiranja, ki se jih lahko podjetnik posluži, vse odvisno od faze, v kateri se startup nahaja.

Prva faza oz faza semenskega investiranja je namenjena nastanku, razvijanju in preverjanju poslovne ideje. Potreben kapital kot omenjeno zagotovi podjetnik z osebami iz definicije 4F. Sledi zagonska faza, v kateri podjetnik oblikuje novo podjetje, delno oblikuje management ter pripravi poslovni načrt, ki predstavlja temelj vseh nadaljnjih korakov, a kljub temu še ne nastopa na trgu in ne pridobiva dobička. Razširitvena faza omogoča širitev poslovanja, razvoj trga in proizvoda ter je namenjena zagotavljanju dodatnega obratovalnega kapitala. Kot zadnji tudi pozni fazi se pojavita faza zamenjave kapitala ter faza odkupa podjetja, ko je podjetje že dodobra razvito, uspešno posluje na trgu, izvajata pa se z nakupom delnic ali dela podjetja od obstoječih delničarjev.

Poslovni angeli

Ko torej podjetje prebije led in vsaj deloma zaživi, se kot drugi, najpomembnejši investitorji glede na prakso pojavijo poslovni angeli. Gre za neformalni tvegani kapital, ki ga zagotovijo bogati posamezniki, z željo po investiranju v rizična, mlada podjetja. Največkrat so to uspešni poslovneži, upokojeni managerji ali podjetniki, katerih želja ni več vsakodnevno ukvarjanje s poslovanjem podjetja. Velika prednosti, ki jo prinašajo angeli, je, da poleg potrebnega kapitala v startup prinesejo dolgoletno znanje upravljanja podjetij ter potreben socialni kapital. Niso torej pasivni lastniki, ampak se aktivno vključujejo v vodenje in upravljanje podjetja kot svetovalci ali člani uprav. Investicije običajno niso velike in se gibljejo okoli 25 - 50 odstotka deleža podjetja, kar znaša okoli 50.000 do 500.000 evrov, investicije pa se uvrščajo med tvegane naložbe. Kot ostale države ima tudi Slovenija svoj zasebni klub Poslovnih angelov, ki se po krajšem premoru znova vrača na sceno.

Skladi tveganega kapitala

Če startup uspešno preživi prve tegobe in prepreke na trgu, običajno glede na življenjski cikel podjetja sledi druga večja faza investiranja, in sicer vstopi kot lastniški investitor sklad tveganega kapitala (venture capital). Gre za zaprte oblike skladov, v katere investirajo banke, pokojninske in druge finančne inštitucije ter bogati posamezniki z namenom plemenitenja premoženja ob pričakovanih višjih donosih. A preden se podjetnik odloči za takšen korak se mora zavedati ciljev in filozofije investiranja »venture« skladov. Ti v prvi vrsti zasledujejo ustvarjanje kapitalskega dobička na lastniško naložbo v podjetju in za dosego tega cilja so pripravljeni zahtevati organizacijske, poslovne, kot tudi investicijske spremembe. Glede na razmerja med donosi in tveganji investitorji pričakujejo višje donose pri financiranju v zgodnejših razvojnih fazah podjetja, kot pa pri financiranju kasnejših razvojnih faz, ki pa se jih vsaj v praksi običajno bolj poslužujejo. Slovenija se lahko pohvali s kar nekaj uspešnih skladov tveganega kapitala, ki so finančno podprli že kar veliko obetajočih startupov.

Druge možnosti financiranja

Startupi si lahko na svoji poti pomagajo tudi z raznimi subvencijami, ki jih v okviru svojega poslovanja preko razpisov nudi SPS v sodelovanju zMinistrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. SPS bo skupaj z Iniciativo Start:up Slovenija v letošnjem letu prek dveh razpisov razdelil 2,5 milijona €, enako tudi v letu 2015, saj so oboji zaznali veliko pomanjkanje kapitala v semenski fazi in posledično množično odhajanje startup podjetij v tujino. Poleg tega je SPS razpisal 87 milijonov evrov garancij za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere. Zelo aktivna je pri spodbujanju kreativnosti ter zagonu novih podjetij EU, natančneje Evropska komisija, ki z mnogimi razpisi, dogodki in platformami ponuja pomoč, tudi finančno, mladim podjetnikom z namenom lajšanja dostopa do finančnih virov ter povečanja konkurenčnosti.

Omeniti velja tudi različne pospeševalnike, ki so dejansko kombinacijalastniškega financiranja ter prilagojenega izobraževanja, z namenom pospešiti razvoj podjetja. Običajno pospeševalniki ponudijo nekje od 10.000 do 20.000 evrov, v zameno pa vzamejo od 6 do 12 odstotkov podjetja, .

Ne nazadnje ne gre pozabiti »crowdfundinga«, čedalje bolj priljubljenega načina zbiranja finančnih sredstev ne le med podjetniki, pač pa tudi med različnimi posamezniki z za javnost zanimivimi projekti in idejami. Natančneje gre za množično zbiranje denarnih sredstev prek ustreznih internetnih platform ali poteka kar v živo. Lahko bi trdili, da je crowdfunding ideološko najbližje delovanju startupov, saj temelji na odprtosti znanja, inovativnosti ter coworkingu. Med prednosti, ki jih ponuja, lahko omenimo nizke stroške pridobivanja zagonskega kapitala, 100-odstotno lastništvo projekta ter velika avtonomnosti pri razvoju tega, lažje kasnejše pridobivanje bančnih kreditov ali investitorjev ter v primeru večjega obsega prispevkov tudi dodatni kapital. Hkrati tak način pridobivanja kapitala omogoča podjetnikupredstavitev produkta in ideje trgu ter bodočim potrošnikom, kar mu omogoča pridobitev povratnih informacij (»proof of market«), ki so, če se produkt pojavi prvič na trgu, še kako pomembne.

Odločitve glede financiranja in pridobivanja finančnih virov so tako ene izmed najpomembnejših in predstavljajo ključne mejnike v razvoju startup podjetij. Poglavitno je, da se zato mladi podjetniki pred izbiro načina financiranja pridobijo ustrezne informacije ter tako sprejmejo najboljše odločitve tako zase kot za svoje startupe.

O avtorju

Sara Makovec je študentka petega letnika Pravne fakultete. Najbolj jo zanimajo korporacijsko in finančno pravo, poleg tega pa tudi gospodarsko pravo, korporacijske finance ter ekonomija. Je zmagovalka tekmovanja Pravna rešitev, angažirana pri dejavnostih Ženevskega kluba, organizatorica tridnevnega seminarja Pravo in Startupi ter sodeluje pri projektu Investor relations. V prihodnosti se želi podati na študij v tujino, kjer želi bolj nadgraditi svoje znanje prava ter financ.

#FINANCIRANJEPODJETJAPrifinanciranjupodjetjava #Financiranjepodjetjaskreditomindrugiminačini #Imaterednoindobroposlovanjeterustreznozavar #KreditzafinanciranjeobratnihsredstevKreditza #ReferenčnaobrestnameraDepozitiDolgoročnidepoz #finančnivirizapodjetja #POSOJILAPOSOJADENARJAPOSOJAGOTOVINEKREDITI #Posojilakreditidenargotovinabančnikrediti #STANDARDNEOBLIKEFINANCIRANJANatisniShareon #POSOJILAPOSOJADENARJADENARGOTOVINAFINANČN #Financiranjeobratovalnihstroškovininvesticijsk #miniinhitrikreditlimitnaposlovnemračunupo #KREDITIZAPODJETJAInvesticijskofinanciranjeFi #FINANCIRANJEOBRATNIHSREDSTEV #Posojadenarjapravnimosebaminsamostojnimpodje #5532264000AVTOHIŠARAJBARdooUlicaMiklošaKu #INVESTICIJSKOFINANCIRANJENatisniDolgoročnii