Posojila in krediti za podjetja od 1.000 do 30.000 EUR
Posojila in krediti za podjetja od 1.000 do 30.000 EUR
Za več info pišite na posodimdenartakoj@gmail.com
Vloga bank
Banke so daleč najpomembnejši vir sredstev za mala in srednja podjetja. Večina podjetij se tako ali drugače srečuje z bančnimi krediti.
V zadnjih letih smo doživeli temeljit preobrat na trgu bančnih posojil. Iz preobilja denarja v letih do leta 2008 se je likvidnost na bančnem trgu tako zaostrila, da govorimo o bančnem krču.
V zadnjih petih letih se je na bančnem trgu opeklo zelo veliko udeležencev:
opekle so se praktično vse banke, še posebej močno banke v domači lasti;
opeklo se je veliko podjetij; na splošno so podjetja v krizo vstopila prezadolžena, sedaj pa le z največjimi napori odplačujejo bančne obresti.
Zelo verjetno nas čaka še en likvidnostni krč, ki bo posledica spremembe obrestne mere. Referenčna obrestna mera 6-mesečni EURIBOR, ki je referenčna obrestna mera za večino kreditov v Sloveniji, je zgodovinsko rekordno nizka. Giblje se okrog 0,4%.
Nizke obrestne mere so značilne za recesijo. Ko bodo poglavitne članice Evro-skupine izplavale iz recesije, se bo referenčna obrestna mera EURIBOR dvignila na nivo 3-4%. Ker podjetja trenutno najemajo kredite z obrestnim pribitkom 4%, se bo skupna obrestna mera dvignila na 7-8%, kar bo sprožilo nov val nelikvidnosti v slovenskem prostoru.
Pomen financiranja
Financiranje podjetja je temeljna poslovna funkcija podjetja, ki je ključnega pomena za tekoče poslovanje ter razvoj. Cilji financiranja so zagotavljanje potrebne likvidnosti in plačilne sposobnosti ob najnižjih možnih stroških financiranja.
Napake pri financiranju podjetja imajo nezaželene posledice:
težave v tekočem poslovanju: nelikvidnost, blokirani bančni računi, slabi pogoji pri dobaviteljih…
težave pri zaposlencih: zamude pri plačah in slaba produktivnost…
višji stroški financiranja; počasnejša rast podjetja ter pod-optimalen razvoj podjetja.
Izbira optimalne oblike financiranja je nagrajena s tekočim poslovanjem, nizkimi stroški financiranja ter hitrejšim razvojem podjetja. Danes morajo podjetja financiranje zagotoviti bodisi (1.) iz dobičkov bodisi (2.) na finančnem trgu.
Omejitve pri financiranju
Pri strukturi financiranja je podjetje omejeno z različnimi notranjimi in zunanjimi dejavniki, zaradi česar podjetnik nima polne svobode pri odločanju o načinu financiranja podjetja.
Na zunanje omejitve podjetje običajno ne more vplivati, zato se jim mora prilagoditi. Zunanje omejitve so: krč domačega bančnega sistema, nelikvidnost kupcev in dolgi plačilni roki, dolgi in neučinkoviti postopki izterjave, …
Notranje omejitve lahko podjetje v doglednem času odpravi. Najpomembnejši notranji dejavniki, ki vplivajo na financiranje podjetja so: denarni tok podjetja, sposobnost podjetja, da zavaruje svojo obveznost, ugled podjetnika, izogibanje tveganju…
Podjetje se mora prilagoditi zunanjim finančnim omejitvam, hkrati pa je dolžnost podjetja, da načrtno in sistematično odpravlja notranje omejitve pri financiranju.
Simptomi neustreznega financiranja podjetij
Podjetje se neustrezno financira v naslednjih primerih:
Podjetje je izrazito prezadolženo - delež kapitala znaša manj kot 30% sredstev.
Obveznosti do dobaviteljev plačuje z zamudo.
Celotno poslovanje podjetja financira z lastniškim kapitalom.
Terjatve do kupcev in zaloge financira z dolgoročnimi krediti.
Nakup osnovnih sredstev financira s kratkoročnimi krediti.
Podjetje ima izrazito veliko premoženja v terjatvah do kupcev. Svojim kupcem omogoča dolgoročno financiranje.
Podjetje si denar izposoja na sivem trgu.
Finančna razmerja med podjetjem in lastnikompodjetja so neurejena.
Podjetje se uporablja tudi za varčevanje - nakup nepremičnin, delnic in drugega naložbenega premoženja. Je to premoženje financirano z bančnimi krediti?
Podjetje želi poslovati s tujino a "nima denarja".
Najpomembnejše oblike financiranja
V nadaljevanju bomo ponazorili tri najpomembnejše oblike financiranja:
lastniško financiranje
dolžniško financiranje
druge oblike financiranja
Dolžniško financiranje
* n/u - novoustanovljena podjetja
Obveznosti do dobaviteljev
Plačilo obveznosti z zamikom je v Sloveniji zelo razširjena praksa, ki je včasih vezana tudi na plačilno nedisciplino. Dobavitelji kupca kreditirajo z nesorazmerno dolgimi plačilnimi roki, pri čemer se pojavljata dva poslovna modela:
plačilo se odloži za v naprej dogovorjeno obdobje, na primer 120 dni;
kupec ima pri prodajalcu vrednostno določen limit, na primer 30.000 €, znotraj katerega lahko opravlja dobave; za slednji aranžma se pogosto uporablja izraz trgovski kredit.
Podjetja takoj po ustanovitvi običajno nimajo možnosti financiranja s strani dobaviteljev, vsekakor pa si kmalu vzpostavijo takšne aranžmaje.
Krediti pri bankah
Bančni krediti so za mala in srednja podjetja drugi najbolj dosegljiv vir financiranja (za lastniškim kapitalom). Tudi novoustanovljena podjetja začno hitro posegati po bančnih kreditih, v kolikor je podjetnik za kredite pripravljen jamčiti z osebnim premoženjem.
Banke pri financiranju mikro, malih in srednjih podjetij vedno zahtevajo (1.) zavarovanje z rezervo - predmet zavarovanja mora v določenem deležu presegati vrednost posojila ter (2.) osebno poroštvo lastnika ali poslovodje. Večje kot je podjetje, manj se banka zanaša na osebno poroštvo in osebno premoženje lastnikov. Pri srednje velikih podjetjih so osebna poroštva za bančne aranžmaje redka, pri velikih podjetji pa se jih praktično ne uporablja več.
Dostopnost bančnih kreditov za mikro in mala podjetja je po vseh razvitih državah obravnavana kot temeljna dobrina, enako kot na primer brezplačno šolstvo, pitna voda ali varnost na cestah, predvsem zaradi dejstva, da so v zadnjih desetletjih mikro podjetjanajpomembnejši generator delovnih mest.
Leasing
Leasing je široko dostopna oblika financiranja, ki se uporablja predvsem pri manjših in srednjih podjetjih. Leasing se uporablja za financiranje trajnih dobrin (vozila, nepremičnine, stroji in oprema), ki ne smejo biti izrazito specializirani, saj mora imeti leasing hiša možnost odprodaje predmeta leasinga drugemu kupcu, če prvi zaide v težave.
Factoring
Factoring je prodaja nezapadlih terjatev podjetja finančni inštituciji. Factoring je v bistvu nekakšna modificirana oblika kredita. Obrestna mera je izražena implicitno, kot diskont na vrednost terjatve in je praviloma višja kot pri običajnem kreditu. Potrebno se je zavedati, da prodajalec s factoring instrumentom posredno zadolžuje kupca, zato kupec občasno sabotira napore prodajalca, da bi uveljavil aranžma facoringa.
Vedno bolj pogosto se uporablja tudi factoring terjatev znotraj EU.
Vrednostni papirji
Vrednosti papirji - tako lastniški kot tudi dolžniški, so namenjeni večjim podjetjem v bolj zrelih stopnjah razvoja.
V povprečju se 60% premoženja podjetja financira z dolžniškimi instrumenti. Najpomembnejša dolžniška instrumenta sta bančni kredit ter financiranje podjetja z obveznostmi do dobaviteljev.
Navedena dolžniška instrumenta sta za podjetje poceni vir denarja. Factoring, leasing in drugi izvedeni dolžniški instrumenti so praviloma dražji.
Dolžniški instrumenti so dostopni podjetjem vseh velikosti.
Lastniško financiranje
*n/u - novoustanovljena podjetja
Začetni kapital podjetja
Podjetje ne more obstajati brez prihrankov, ki jih vanj vložijo njegovi lastniki. Podjetje mora imeti lastniški kapital že od vsega začetka, in sicer v višini najmanj zagonskih stroškov podjetja, ki so predvsem (1.) začetna osnovna sredstva podjetja in (2.) stroški poslovanja podjetja (dokler se poslovanje ne začne pokrivati s prihodki podjetja). Lastniški kapital je lahko naložen tudi v nedenarni obliki, na primer kot zemljišče, zgradba ali oprema.
Z večanjem obsega poslovanja podjetje potrebuje dodaten lastniški kapital. Tega največkrat prispevajo obstoječi lastniki v obliki dobička, ki se ohrani v podjetju, namesto da bi se izplačal lastnikom.
Zadržani dobički so daleč najbolj pogosta oblika financiranja podjetij.
Vplačani kapital podjetnika skupaj z zadržanimi dobički je edina resna lastniška opcija financiranja podjetja v Sloveniji.
"Običajnim" podjetjem, ki predstavljajo 95% vseh obstoječih podjetij oziroma 99% mikro in malih podjetij so drugi lastniški viri težko dostopni ali nedostopni.
V poglavju Ostale oblike lastniškega financiranja so predvsem zaradi doslednosti naštete tudi druge alternative lastniškega financiranja.
Druge oblike financiranja
* n/u - novoustanovljena podjetja
Lastnik
Mala podjetja ter podjetja v zgodnejših fazah razvoja težko poslujejo brez pomoči ustanovitelja. Ustanovitelj podjetju pomaga z različnimi denarnim in nedenarnimi instrumenti: posojila v denarju, stvarna posojila, uporaba zasebnega premoženja za opravljanje dejavnosti, osebna poroštva za obveznosti podjetna, neplačano delo…
Družina, prijatelji, naivneži
Tudi ožji krog oseb okrog podjetnika pomembno vpliva na razvoj malih podjetij. V kontinentalnem delu Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, obstaja močna tradicija družinskih podjetij. Več rok, več glav ali več denarnic hitreje in učinkoviteje rešuje izzive, ki jih prinaša posel.
Družina se v podjetje vključuje z najrazličnejšimi formalnimi in neformalnimi instrumenti, kot na primer posojila, posojila z udeležbo na dobičku, (so)financiranje posameznih projektov, vložek v podjetje v delu ali storitvah. Pričakovati je, da se bo pomen družinskih relacij v podjetju v prihodnosti še povečeval.
Notranji viri podjetja
Večina podjetij tekom let pridobi notranje vire financiranja, kot so zadržani dobički, presežek denarnega toka zaradi amortizacije, izboljšanje obračanja sredstev (zaloge, terjatve…), davčne olajšave, rezerve (dokler jih dejansko ne potrošimo za njihov prvotni namen) in podobno.
Sredstva, donacije, garancije RS in EU
Praktično vse države na svetu imajo politično-gospodarske programe, ki jih želijo uresničiti preko podjetniškega sektorja. Če država želi (na primer) odpirati nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo mora podjetjem olajšati nakup visoko-tehnološke mehanizacije, so-financirati razvoj novih tehnologij, vzpodbujati usposabljanje in migracijo visoko-kvalificiranih kadrov ipd. Tovrstni programi obstajajo "od nekdaj" in bodo obstajali tudi v prihodnje.
V letu 2007-2013 je Slovenija pridobila pravico do koriščenja sredstev iz proračuna EU v višini 4,2 mia €, zato so se državni in evropski programi močno razvili. Nekoliko manjši paket pomoči se pričakuje tudi v obdobju 2014-2020.
Druge oblike financiranja imajo zelo pomembno vlogo pri večini podjetij. Podjetja tekom let naberejo določene rezerve, ki jih ne znajo ali nočejo izkoristiti (na primer: lastnik je na premoženje čustveno navezan).
Smiselno je da podjetja koristijo državno pomoč, ki jo nudi Republika Slovenija ter Evropska Unija.
Naloge podjetij
Mala podjetje so v odnosu do bank v izrazito podrejenem položaju. To dejstvo velja za cel svet in ni specifična značilnost Slovenije.
Obstaja pet razlogov, ki postavljajo mala podjetja v podrejeni položaj. Nekateri od naštetih so rešljivi, drugi niso rešljivi.
Neenake informacije med podjetjem in banko
Mala podjetja so nagnjena k prilagajanju informacij vsakemu posameznemu udeležencu. Podjetje bo bankizagotavljalo, da je podjetje v odlični formi. Nasprotno bo davčni upravi zagotavljalo, da dobička ni in še enkrat ni. Računovodstvo bo poslovne izkaze prilagajalo ciljem, ki jih podjetnik želi doseči, običajno je to poslovanje na »pozitivni ničli«, kar je sprejemljivo za večino udeležencev (banke, DURS, dobavitelji, delavce…). Tako je javna skrivnost, da je 90% finančnih izkazov malih podjetij prirejenih.
Vedno pa velja naslednje dejstvo: podjetnik ima o svojem podjetju mnogo bolj relevantne informacije kot banka. Prav tako podjetnik mnogo bolje pozna tveganja, ki so povezana s poslovanjem ali projektom. Banke se seveda vseh navedenih tveganj zavedajo, zato si jemljejo rezervo pri financiranju in zavarovanju malih podjetij.
Problem neenakih informacij je rešljiv.
Kredibilna analiza (1.) premoženjskega stanja, (2.) denarnih tokov ali (3.) investicijskega projekta prežene marsikateri strah banke. Banka je bolj voljna posojati denar podjetjem, ki poslujejo transparentno.
Prav tako bančniki poznajo nekaj tehnik, s katerimi lahko testirajo iskrenost podjetnika. Ena takih tehnik je izbira med »nižjim zavarovanjem ali nižjo obrestno mero«.
Naše podjetje to storitev ponuja pod nazivom bonitetni pregled poslovanja podjetja.
Naše podjetje podjetnika usposobi za bančni razgovor.
Višje tveganje malih podjetij
Poslovanje malih podjetij je zaradi same narave bolj tvegano kot poslovanje velikih podjetij. Malo podjetje lahko zaide v stanje insolventnosti že zaradi zelo vsakdanjih razlogov: bolezen lastnika oz. direktorja, ločitev oz. družinski problemi, odpoved pogodbe s strani pomembnega poslovnega partnerja, državno-zborske volitve in temu posledično menjava oblasti…
Statistika za mala podjetja je neizprosna:
finančni parametri malih podjetij so bolj nepredvidljivi in volatilni (bolj nihajo);
mala podjetja bolj pogosto zamujajo s plačili ter bolj pogosto propadejo (prisilna poravnava, stečaj….);
konkurenčne prednosti, na katerih temelji poslovanje malih podjetij, so bolj nepredvidljive;
mala podjetja imajo manjše človeško in finančno zaledje;
računovodski in ostali podatki v malih podjetij niso zanesljivi, saj podjetja niso zavezana k reviziji.
Problem višjega tveganja malih podjetij je le delno rešljiv.
Podjetje lahko določena tveganja obvladuje - na primer razpršenost prodaje ali nabave, drugih tveganj pač ne – na primer bolezen ključnih oseb.
V kolikor je banka (1.) seznanjena s tveganji in (2.) načinom njihovega obvladovanja, potem je bolj voljna financirati podjetje.
Naše podjetje vam lahko pomaga pri identifikaciji, razkritju in obvladovanju tveganj. Za lažji dostop do finančnih sredstev strategijo obvladovanja predstavimo banki.
Višji transakcijski stroški
V bančništvu ni v navadi, da se pri večjih poslih dogovorijo visoki rabati, kot je to navada v trgovini. Primer: en TV aparat stane 500 EUR, tisoč istih TV aparatov pa zgolj 350 EUR za kos.
Večja podjetja lahko najamejo kredit v višini 1 mio EUR, mala podjetja pa zgolj 25 tisoč EUR visok. Tako banka pri obrestni marži 2% pri večjem podjetju letno zasluži 1 mio EUR x 2% = 20 tisoč EUR, pri malem podjetju pa 25 tisoč EUR x 2% = 500 EUR. Kljub veliki razliki v obrestni marži, so stroški (1.) pridobivanja informacij, (2.) bonitetne analize,(3.) vzpostavitve zavarovanja in (4.) administrativnega vodenja kredita v obeh dokaj izenačeni.
To pomeni, da so stroški, ki se pojavljajo pri financiranju malih podjetji, višji kot pri velikih podjetjih. Tem stroškom pravimo transakcijski stroški.
Ta problem je rešljiv tako, da podjetnik sam investira v analizo poslovanja svojega podjetja in to analizo predloži eni ali več bankam.
Transakcijski stroški podjetnika s tem niso nič nižji, na kratek rok celo višji, vendar v zameno za investicijo v analizo oz. predstavitev pridobi širši krog bank, ki bi ga bile pripravljene financirati.
V zaostrenih gospodarskih razmerah je širša dostopnost do finančnih virov pogosto meja med preživetjem podjetja in stečajem!
Ta storitev je znana pod imenom kreditno posredništvo (ang: credit brokerage). Naše podjetje vam lahko izdela kreditno vlogo, jo posreduje več bankam in se z njihovimi pristojnimi pogaja za aranžma.
Nezmožnost zavarovanja kredita
Mala podjetja pogosto nimajo nepremičnin ali podobnega premoženja, ki bi bilo primerno za zavarovanje kreditov ali bančnih garancij. Banke zavarovanja zahtevajo iz dveh razlogov:
za zavarovanje naložbe banke v primeru, "da gre kaj narobe";
podjetnik, obremenjen z višjim zavarovanjem, je manj nagnjen k tveganju – iz stališča banke je to pozitivna selekcija.
V nekaterih primerih državne ali evropske inštitucije podjetjem proti plačilu nudijo zavarovanje. Ta storitev se imenuje "državno poroštvo" Primeri tega so: P1, P1 TIP pri Slovenskem podjetniškem skladu, nekateri aranžmaji na SID banki in Evropski investicijski banki (EIB). Vse navedene inštitucije ponujajo le delno zavarovanje kredita, popolnega zavarovanja pa žal ni.
Naše podjetje vam lahko organizira kredit, ki je delno zavarovan s strani državne inštitucije.
Naše podjetje vam prav tako organizira poroštvo v korist vaših dobaviteljev oziroma kupcev (jamstvo za dobro izvedbo del, za odpravo napak v garancijski dobi in podobno).
Institucionalno okolje
Slabo institucionalno okolje je značilno za ekonomsko slabo razvite države, žal tudi za Slovenijo. Izkazuje se predvsem kot:
Monopoliziran in nekonkurenčen bančni trg rezultira v stanju, da banke izvajajo konzervativno politiko financiranja ob visokih obrestnih merah. Niso motivirane, da bi servisirale malo gospodarstvo. Sloveniji prevetritve niso prinesle niti tuje banke, saj so se hitro prilagodile »lokalnim posebnostim«.
Prevelika državna poraba povzroči umik denarja iz gospodarstva. Sredstva se plasirajo državi, ki bankam brez tveganja zagotavlja visoke donose.
Nerazvit pravni sistem povzroča predvsem manipulacijo pri zavarovanjih. Četudi je zavarovanje - hipoteka na nepremičnino ali premičnino vzpostavljena – lahko dolžnik upnika izigrava tako (1.) glede zneska izvršbe, (2.)postopkov, (3.) izpodbijanja pravih dejanj, (4.) iskanje lukenj v zakonodaji…
Nedelujoč pravni sistem: četudi je zakonodaja na papirju ustrezna, je problematično izvajanje le-te. Ne izvajajo se izvršbe, prisilne poravnave in stečaji ne ščitijo upnikov, odtok realnega premoženja iz podjetja brez kakršnih koli sankcij za krivce… Investitorjev ne zanima teorija, temveč, kako pravni sistem dejansko deluje.
Sistemska korupcija: v Sloveniji se je razvila korupcija na najvišjih nivojih, ki je povzročila popoln krč bančnega sistema. To posebno negativno vpliva prav na mala podjetja, ki sicer nimajo političnega zaledja, ki je ključen dejavnik za pridobitev financiranja.
Pomanjkljivi sistemski viri informacij (nerazvito informacijsko okolje). V Sloveniji so nedostopne predvsem informacije, ki se ščitijo pod krinko varovanja osebnih podatkov ter bančne in davčne tajnosti. Tako ni virov informacij o kreditni sposobnosti in zgodovini fizičnih oseb.
Navedeni problemi so le delno rešljivi.
Rezultat vseh pomanjkljivosti institucionalnega okolja je dejstvo, da imajo domača podjetja:
bistveno slabši dostop do finančnih virov ter
da so finančni viri bistveno dražji
v primerjavi s podjetji v razvitih državah.
Odobritev kredita
Razumevanje postopka odobritve kredita je ključnega pomena za (1.) financiranje podjetja ter (2.) v izogib nepotrebnim stroškom.
Vsak kredit oziroma drug aranžma pri banki se odobri oziroma ne odobri na kreditnem odboru banke. Banke imajo lahko več nivojev kreditnih odborov, odvisno od višine aranžmaja. Višji kot je znesek, na višjem nivoju se aranžma obravnava.
Kdo je udeležen v procesu odobritve kredita?
Predlagatelj
Oseba s katero kontaktirate – vaš skrbnik ali vodja poslovalnice sta predlagatelja aranžmaja na kreditni odbor. Ta funkcija je najbolj podobna funkciji komercialista v običajnem podjetju. Niti skrbnik, niti vodja poslovalnice ne odločata o odobritvi kredita, lahko pa se odločita, vaše vloge sploh ne bosta posredovala naprej. Res pa je, da iz izkušenj in poznavanja stanja v banki, lahko bolj ali manj natančno napovesta, kako se bo kreditni odbor odločil.
Vodja poslovalnice oziroma skrbnik ima funkcijo komercialista in ne odloča o kreditnem ali drugem aranžmaju, za katerega zaprošate banko.
Bonitetna služba
V boljših časih bančništva je bonitetna služba določala limite, za vsako podjetje posebej, do katerega lahko banka kreditira ali drugače servisira komitenta. Skrbnik in kreditni odbor je imel znotraj limita relativno proste roke.
Sedaj, ko so banke na psu, bonitetna služba poda mnenje o večini aranžmajev, ki se obravnavajo na kreditnem odboru. Če je mnenje negativno, si le redko kdo si drzne nasprotovati bonitetni službi, kar pomeni, da bo aranžma skoraj gotovo zavrnjen. Šele v kolikor je mnenje bonitetne službe pozitivno, se aranžma resno obravnava na kreditnem odboru.
Bonitetna služna je zaprta globoko v nedrju banke. Ni zaželeno, da bi neposredno komunicirala s komitenti banke, saj je tako zaščitena pred vplivom komitenta. Do bonitetne službe se »pride« ali (1.) s strokovno pripravljeno vlogo ali (2:) z ZELO(!) velikim vplivom.
Kreditni odbor
Na osnovi (1.) predloga predlagatelja in (2.) mnenja bonitetne službe se kreditni odbor odloči za odobritev oziromazavrnitev predlaganega aranžmaja. Praviloma je to modificirana vloga podjetja. Kreditni odbor poda tudi druge elemente pogodbe: zavarovanje, obrestno mero, ročnost in druge pogoje.
Kreditni odbor se sestaja praviloma enkrat tedensko, predlogi pa morajo biti dostavljeni nekaj dni prej.
Celoten proces odobritve kredita traja vsaj tri tedne.
Kredit na lepe oči
Mala in srednja podjetja brez posebnega vpliva so tudi v preteklosti do bančnih sredstev redko prišla na lepe oči. Najmanj ob odobritvi kredita so mala podjetja morala (1.) izkazati zadosten denarni tok in (2.) zastaviti zadostno zavarovanje.
Ko je v Sloveniji dozorelo spoznanje, da bo banke potrebno sanirati, je postalo politično razpoloženje nenaklonjeno kreditom na lepe oči tudi za prej vplivna podjetja. Ni napačna trditev, da je v bankah malo novih odobritev kreditov na lepe oči, res pa je da morajo banke podaljševati tovrstne stare kredite.
Časi kreditov na lepe oči so mimo. Mala in srednja podjetja lahko do kredita pridejo zgolj po uradni poti, torej s (1.) pozitivnim mnenjem bonitetne službe in (2.) odobritvijo kreditnega odbora.
Največje prekletstvo malih podjetij ni nesposobnost teh, da pridobijo kredit na lepe oči, temveč dejstvo, da je bančni denar plasiran državi ter vplivnim podjetjem, tako da ga za mala podjetje ne ostane veliko.
Comments