KREDITI ZA POSLOVANJE PODJETIJ. OD 1.000 DO 30.000 EUR Z ZAVAROVANJEM. ZA PODJETJA, KI NE DOBIJO NA

Pridobivanje kredita v kriznih časih

Avtor Tadej Hojnik — 20.02.2011

Komentiraj!

Prevelik prevzem kreditnega tveganja, ki se je pokazal kot glavni krivec za finančno krizo v ZDA, ima tudi v naših bankah močan vpliv. Te so tako zelo previdne pri plasiranju svojih finančnih sredstev. Lahko bi dejali, da se nahajajo v krču, saj so negotove, kaj bo prinesla bančna prihodnost.

Blagovna znamka?

Ustrezno

jo zaščitite.

www.mladipodjetnik.si

Sedež - kje?

Sedež podjetja

v MP pisarni!

mladipodjetnik.si

MP coworking

Preizkusi nov

način dela.

mladipodjetnik.si

Kje registrirati

podjetje? MP

pisarna-Ljubljana!

mladipodjetnik.si

Pridobivanje kredita v kriznih časih (Vir slike: sxc.hu)

Pred časom so bile banke manj stroge in so financirale veliko projektov, ki so dokazovali pozitiven prihodnji donos. Dandanes, v času finančne krize, ni več tako, banke vedno težje prihajajo do denarja, kreditiranje pa so omejile na najboljše projekte in podjetja, ki jim najbolj zaupajo in ne pričakujejo težav v njihovem poslovanju. Slabša podjetja težko prihajajo do novih sredstev, kar pa zmanjšuje konkurenčnost na trgu in nasploh zavira gospodarski razvoj.

Poslovne banke v zadnjem času kreditirajo samo stranke z najboljšo boniteto. Pokazalo se je namreč, da kreditiranje strank, ki imajo dvomljive projekte, ni modro, saj gospodarske razmere negativno vplivajo na poslovne cilje podjetij. Banke so v preteklosti odobrile vrsto naložb, v katerih pa niso pričakovale težav na splošnem gospodarskem področju. Sedaj ne samo, da omejujejo nova financiranja, ampak tudi poostreno upravljajo in kontrolirajo že dane kredite in kvaliteto zavarovanj, ki se je močno znižala.

Nahajamo se v začaranem krogu, saj banke ne kreditirajo novih projektov, ker ne verjamejo več v planirano realizacijo. Ustvarjanje dodane vrednosti in rast gospodarstva pa sta mogoča le s podpiranjem in kreditiranjem novih podjetniških idej. Banke v svoja pričakovanja vgrajujejo to negativno klimo, ki se je v zadnjem času potencirano ustvarjala na vseh gospodarskih segmentih, kar seveda ni vzpodbudno za podjetniško rast.

Kaj lahko storijo podjetniki, ko se podajo v lov za bančnimi krediti?

Banke so poostrile nadzor nad dajanjem kreditov, zato lahko podjetniki ne samo, da se podajajo v manj tvegane projekte, ampak tudi do neke mere prestavijo svoj planiran razvoj v čas, ko bo negotovosti manj.

Banke trenutno nerade financirajo dolgoročne načrte, ker je stanje na trgu preprosto preveč napeto, da bi se dalo napovedati, kaj bo prinesla prihodnost. Raje vidijo kratkoročne projekte, ki zagotavljajo hitre donose ob minimalnem tveganju. Podjetniki se morajo tega zavedati, zato se je potrebno usmeriti na kratkoročne projekte, saj bo dolgoročne težko izpeljati.

V situaciji, ko ima podjetnik že odobren kredit, lahko z banko v veliki meri sodeluje in ji tako nakazuje, da projekt normalno teče in napreduje. Ustvarjanje dobrega poslovnega odnosa v času krize lahko prinese večjo stopnjo zaupanja, ki je lahko temelj za financiranje prihodnjih projektov.

Velik delež lastnega kapitala ima v tem času še večjo prednost, višja stopnja lastnega donosa v projekt pa bo banki nakazala resnost, saj tudi podjetnik s tem izkaže zaupanje v lasten projekt.

Banke morajo v prvi vrsti upoštevati predvsem boniteto stranke, ki pomeni zmožnost odplačevanja plasiranih sredstev. V resnici se večkrat gleda tudi na zavarovanje, ki pa pomeni le sekundarno poplačilo. Največ zavarovanj izhaja iz vrednosti nepremičnin, katerih kvaliteto bodo podjetniki primorani pogosteje spremljati in dokazovati njihovo realno tržno vrednost.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Trenutna situacija je zelo nepredvidljiva, vseeno pa morajo podjetja razumeti banke, ki so v težki situaciji, saj se ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Vsi čakamo, kaj se bo zgodilo, večjih potez v smeri izboljšanja situacije pa ni. Krizo lahko izkoristijo mlada podjetja s pogumnimi projekti, ki jim večja podjetja verjetno ne bodo sledila z novimi vlaganji, kar pa lahko vodi v izgubo njihovega tržnega deleža na račun mladih in hitro prilagodljivih podjetij.

Preberite tudi: Kako pridobiti kapital v začetkih poslovanja.

Inovativni podjetniki bodo s svojimi idejami težko prišli do novih sredstev s strani bank, saj le-te ne upajo prevzeti prevelikega tveganja, seveda pa velja, da je tukaj zelo pomembna sposobnost podjetnika, da banko prepriča v odličnost svojega načrta in minimalnega tveganja ob njegovi realizaciji. Pričakujemo lahko, da bodo podjetja dajala več poudarka na analitiko in planiranje, saj bodo skušala predvideti vse možnosti ob izpeljavi projekta.

KREDIT SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA SKLADA

Podjetja lahko pri UniCredit Bank zaprosite za dolgoročni kredit Slovenskega podjetniškega sklada po ugodni obrestni meri in z zavarovanjem v obliki garancij. UniCredit Bank sodeluje s Slovenskim podjetniškim skladom pri dolgoročnem kreditiranju mikro, malih in srednje velikih podjetij, pri produktih P1 in P1-TIP.

Namenjeno mikro, malim ali srednje velikim podjetjem
Obrestna mera: Razpis P1-> 6m EURIBOR+1,95%; razpis P1-TIP -> 6m EURIBOR+0%
garancija Slovenskega podjetniškega sklada v višini 60% ali 80% glavnice kredita
možnost moratorija

Kdo se lahko prijavi

Podjetja, ki imajo vsaj 1 zaposlenega in manj kot 250 zaposlenih, letni promet manjši od 50.000.000 EUR in/ali njihova letna bilančna vsota ne presega 43.000.000 EUR.

Način prijave

Prijava poteka dvostopenjsko in sicer najprej za kredit zaprosite pri banki. Odobritev kredita pri banki je potreben pogoj za drugo stopnjo prijave na Slovenskem podjetniškem skladu.

Več informacij o aktualnih razpisih

Podrobnejši pogoji financiranja so opredeljeni v vsakokratnem razpisu, ki je vedno objavljen na straneh Slovenskega podjetniškega sklada. V vsakem razpisu je med drugim natančno opredeljeno, katera podjetja se lahko prijavijo na razpisu, kakšna mora biti investicija, značilnosti kredita, značilnosti garancije, merila za izbor prejemnikov, vsebina vloge in roki za predložitev vlog. Razpisi Slovenskega podjetniškega sklada, pri katerih sodeluje UniCredit Bank:

P1: garancije za kredite s subvencijo obrestne mere in
P1-TIP: garancije za kreditiranje tehnoloških projektov s subvencijo obrestne mere.