KREDITI IN POSOJILA ZA PODJETJA IN POSAMEZNIKE Z ZAVAROVANJEM OD 1.000 DO 30.000
Posoja denarja in posojila za podjetja od 1.000 do 30.000 eur z zavarovanjem.
Financiranje
Viri financiranja so temelj, s katerimi podjetja zagotavljajo izvajanje svoje dejavnosti, rasti in razvoja, pri čemer je izrednega pomena pravilno oblikovana struktura virov financiranja, njihova ustrezna ročnost ter cena.
PNC ponuja prilagojene finančne rešitve za mikro, mala in srednje velika podjetja, pri čemer skušamo v največji meri prisluhniti ter se prilagoditi posameznemu primeru. Prilagojene finančne rešitve so usmerjene predvsem na:
financiranje obratnega kapitala,
izboljšanje likvidnosti podjetja,
financiranje investicij v osnovna sredstva,
financiranje nakupa drugih premičnin ali nepremičnin,
financiranje izgradnje oziroma razširitve poslovnega obrata,
pridobivanje poslov na trgu…
Omenjene so le nekatere možnosti, kjer ponujamo učinkovite finančne rešitve za financiranje rasti in nadaljnjega razvoja podjetja. Oblika, višina, ročnost in cena virov financiranja je odvisna od potreb podjetja, zavarovanja, tveganja ter potenciala podjetja.
V splošnem lahko lastnosti naših rešitev strnemo, kot sledi:
prilagojena ročnost naložbe,
stopnja donosa odvisna od tveganja posameznega projekta,
odplačilo prilagojeno posameznemu primeru,
enostavna in hitra realizacija projekta,
možnost predhodnega finančnega vrednotenja podjetja,
strokovna pomoč in svetovanje našega tima na finančnem ter pravnem področju.
1-1 SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH FINANČNA PISMENOST Dr. Roman Kozmus Jesenice 2012 »Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.« 1-2 Kazalo vsebine 1 SOCIALNA VARNOST .....................................................................................................................1-3 1.1 SISTEM SOCIALNE VARNOSTI V SLOVENIJI............................................................................................. 1-3 1.2 OSNOVNA SOCIALNA VARNOST ............................................................................................................. 1-3 1.3 OSEBNA BILANCA STANJA ...................................................................................................................... 1-4 1.4 KAKO UREDITI SVOJE OSEBNE FINANCE:................................................................................................ 1-5 1.5 DRUŽINSKI FINANČNI NAČRT ................................................................................................................. 1-5 1.6 FINANČNI NAČRT.................................................................................................................................... 1-6 1.6.1 Bilanca stanja in proračun ..............................................................................................................1-7 1.6.2 Finančni cilji...........................................................................................................................................1-7 1.6.3 Ne pozabite na tveganje..................................................................................................................1-7 1.6.4 Poskrbite za osnovno zaščito in varnost družine ...................................................................1-8 1.6.5 Izpeljava načrta in prilagajanje.....................................................................................................1-8 1.7 ODNOS DO DENARJA, SEBE IN ŽIVLJENJA .............................................................................................. 1-9 1.7.1 Čemu je denar sploh namenjen ....................................................................................................1-9 1.7.2 Če hočemo v življenju biti zadovoljni in srečni se moramo osredotočiti na uresničevanje samega sebe in ne na denar........................................................................................... 1-10 2 FINANCE ....................................................................................................................................... 2-11 2.1 DENAR IN NJEGOVE FUNKCIJE..............................................................................................................2-11 2.2 FINANČNI TRG ......................................................................................................................................2-12 2.2.1 Trg denarja ......................................................................................................................................... 2-12 2.2.2 Trg kapitala ........................................................................................................................................ 2-12 2.3 FINANČNE USTANOVE ..........................................................................................................................2-13 2.3.1 Denarne finančne ustanove......................................................................................................... 2-13 2.3.2 Nedenarne finančne ustanove ................................................................................................... 2-14 2.4 FINANČNE OBLIKE.................................................................................................................................2-15 2.4.1 Neprenosne finančne oblike........................................................................................................ 2-16 2.4.2 Prenosne finančne oblike.............................................................................................................. 2-16 3 VARČEVANJE................................................................................................................................ 3-17 3.1 LIKVIDNOST, DONOSNOST, TVEGANJE................................................................................................3-18 3.1.1 Odnos do naložbenega tveganja............................................................................................... 3-20 4 PODJETNIŠTVO............................................................................................................................ 4-21 4.1 GOSPODARSKE DRUŽBE .......................................................................................................................4-21 4.2 SAMOSTOJNI PODJETNIK (S.P.)............................................................................................................4-22 4.2.1 Firma in sedež pri s.p...................................................................................................................... 4-23 4.2.2 Dejavnost pri s.p. ............................................................................................................................. 4-23 4.2.3 Vpis v Poslovni register.................................................................................................................. 4-23 4.2.4 Pa še nekaj priporočljive literature o financah in osebni rasti:..................................... 4-25 1-3 1 Socialna varnost V Ustavi RS je zapisano, da med najpomembnejše socialne pravice, sodi pravica do socialne varnosti (50. člen). Ta pravica obsega: pravico do socialnega zavarovanja in pravico socialnega varstva. Država z zakoni tako ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje, ki zagotavlja pravice iz naslova starševstva. 1.1 Sistem socialne varnosti v Sloveniji Socialna varnost v Sloveniji temelji na plačevanju prispevkov, ki jih vsi zaposleni in samozaposleni plačujemo v sistem socialne varnosti. Višina prispevkov je določena z Zakonom o plačevanju prispevkov za socialno varnost in jih plačuje tako delodajalec kot delojemalec Stopnje prispevkov delavca so: prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 %; prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje 6,36 %; prispevek za starševsko varstvo 0,10 % ; prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti 0,14 % Za večji obseg pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja pa je mogoče skleniti tudi individualno ali kolektivno prostovoljno zavarovanje, ki ga omogočajo kapitalski skladi. 1.2 Osnovna socialna varnost Osnovno socialno varnost gradimo iz naslova zaposlitve oziroma opravljanja samostojne dejavnosti. Elementi osnovne socialne varnosti : Zaščititi izpad delovne sposobnosti: Delovna sposobnost oziroma zmožnost izvira iz temeljne pravice do dela. Delovno sposobnost lahko trajno ali začasno izgubimo. Do trajne izgube pride v primeru nezgodne ali bolezenske invalidnosti , ki lahko ob nastanku takšnega primera, posameznika skupaj z družino pahne na dno socialne lestvice. 1-4 Zaščita družinskih članov: V primeru smrti enega ali obeh zakoncev lahko nastane problem preživetja zakonskega partnerja in otrok, ki jih je pokojnik preživljal in so bili odvisni od pokojnikovih dohodkov. Poskrbeti za lastno nepremičnino: Nič ni narobe, če nekaj let živimo v najemnih stanovanjih, narobe pa je, če tako živimo celo življenje. Pokojnine so manjše od plače, najemnina ostane enaka in še manj nam ostane za življenje. Poskrbeti za šolanje otrok:Zagotovljena finančna sredstva za plačilo študija otrok nam zmanjšajo riziko, da v fazi otrokovega šolanja ostanemo brez dohodkov, kar bi slabo vplivalo na njegov študij in življenje nasploh. Poskrbeti za dodatno pokojnino oziroma rento: Vsi se zavedamo dejstva, da v prihodnosti pokojnina iz I. stebra ne bo dovolj visoka, da bi nam zagotavljala želeni življenjski standard. Ob upokojitvi pride do padca standarda, kar je logična posledica, ker so osnovne pokojnine nižje od osebnih dohodkov, poleg tega tudi ni raznih stimulativnih dodatkov za delo. Ohranjanje osnovnega standarda: Predmeti in naprave, ki jih imamo v lasti imajo omejeno dobo trajanja in ko jih moramo zamenjati z novimi spet potrebujemo sredstva (npr. avto, pohištvo, kritina, dvigalo). Varnostna rezerva: Gre za likvidni znesek denarja, ki nam daje občutek varnosti. Vemo, da se nam v življenju zgodijo srečni in nesrečni dogodki, kjer nujno potrebujemo finančna sredstva. 1.3 Osebna bilanca stanja Proces finančnega načrtovanja se prične s pripravo seznama osebnega premoženja in ocene njegove vrednosti. Izdelati je potrebno osebno bilanco stanja, v kateri prikažemo finančno stanje v določenem trenutku. Osebna bilanca stanja vključuje sredstva in obveznosti oziroma dolgove, ki jih posedujemo. Pozitivna vrednost pomeni, da je trenutno premoženje večje od obveznosti in negativna da so obveznosti višje od našega premoženja. Pri oceni našega finančnega stanja je zelo pomembno natančno poznavanje mesečnih prilivov (plače, honorarji...) in odlivov (najemnine, položnice, zavarovanja, šolnine...), ki pokažejo iz katerega naslova denar pridobivamo in zakaj ga trošimo. Najboljše je, da si naredimo posebno tabelo prihodkov in izdatkov, kamor prilive in odlive sproti beležimo. Na koncu meseca tako lahko ugotovimo koliko nam po pokritju sprotnih izdatkov ostane za financiranje zastavljenih ciljev. 1-5 1.4 Kako urediti svoje osebne finance: »Spet ima nov avto. Kako si lahko privošči počitnice v tujini? Kako mu to uspe? Jaz pa komaj shajam skozi mesec. Kako naj kaj privarčujem, če imam pa tako visoke stroške? Sprašujem se, kakšno taktiko ima 'sosed', da mu vse to uspe.« Vem, da niste edini in si želite dobiti odgovore na takšna in drugačna vprašanja. Če ste pripravljeni ukrepati, se vprašajte, kaj in kdaj ste pripravljeni narediti, da rešite vaše probleme. Priporočam vam, da vodite svojo osebno bilanco, zapisujte si svoje izdatke in prihodke. Naučite se, kako s svojim denarjem kupite največ, spremljajte cene, obiskujte različne konkurenčne trgovine, ob večjih nakupih se pogajajte za boljšo ceno … Ne dovolite si zapraviti več kot zaslužite. Predvsem pa si naredite svoj družinski finančni načrt. 1.5 Družinski finančni načrt Naštejmo nekaj najpomembnejših razlogov zakaj potrebujemo finančni načrt: Za plačilo šolanja otrok: Ko otroci odrastejo gredo na fakulteto, starši pa morajo takrat najti potreben denar za stroške šolanja, bivanja, prevoze,…. Za plačilo poroke otrok: Pripravite se na še en velik izdatek –poroko otrok, tudi ta je običajno strošek staršev. Za nakup avtomobila: Pri današnji finančni situaciji, je to ena večjih finančnih odločitev. Za nakup nepremičnine: Slovenci namenijo največji del svojih prihodkov za nepremičnine. Posledično ima način nakupa vašega doma dolgoročne posledice na vsa druga področja vašega finančnega življenja, vključno z vašo zmožnostjo varčevanja in načrtovanja vaše upokojitve. Za zaščito sebe in svoje družine pred finančnimi tveganji: Štirje glavni riziki so poškodba, bolezen, smrt in tožbe. Za odpravo osebnega dolga: Če ste čez glavo zadolženi s kreditnimi karticami ali drugimi posojili, je postati oseba brez dolgov že velik napredek. Poskrbeti morate za to, da ne boste preživeli vaših dohodkov, kar pomeni, da morate akumulirati in plemenititi svoje premoženje, to pa je nemogoče, če imate dolgove, zato se jih morate znebiti! Za brezskrbno starost: Pričakovana življenjska doba se podaljšuje.Torej ali boste imeli dovolj sredstev za zadovoljno in udobno starost? 1-6 Da upokojitev ne bo stresna: Recimo, da se vi in vaš partner upokojite pri 65-tih in živite do vaše normalne pričakovane starosti 85 let.Si boste takrat lahko brez prihrankov privoščili standard,ki ste ga navajeni sedaj ali pa se boste morali soočiti z možnostjo upokojitve polne revščine, socialne podpore in miloščine. Za plačilo stroškov dolgoročne nege: Pretekle generacije niso imele opravka s stroški dolgoročne nege, toda mi jih bomo imeli: od tistih, ki dosežejo 65 let, je ocenjeno, da bo vsak drugi potreboval dolgoročno nego nekoč v prihodnosti. Stroški domov za upokojence pa so ogromni in nihče jih namest vas ne bo plačal. Za prenos premoženja na naslednjo generacijo: Včasih se je denar prenašal od očeta na sina. Ko je prva generacija umrla, je druga podedovala hišo in ostalo premoženje, danes pa ker bodo naši starši živeli dlje kot prej, jim bo večkrat zmanjkalo premoženja in ne bodo imeli kaj zapustiti svojim otrokom. Zato se bo zgodilo naslednje: namesto da bi premoženje prehajalo k otrokom, bodo morali otroci finančno podpirati svoje starše. Zaradi vse naštetih vzrokov; zaščito pred tveganji, odpravo dolgov, ker boste živeli mnogo dlje, da bi obvladali velike stroške kot so otroci, študij in poroke, za nakup avtomobilov in nepremičnin, da bi si lahko privoščili udobno upokojitev, se zavarovali pred stroški dolgoročne nege in prenesli premoženje na svoje dediče – morate izdelati svoj osebni ali družinski finančni načrt. 1.6 Finančni načrt Cilj finančnega načrta družine je postaviti dolgoročni finančni plan, ki naj bo podlaga za dosego kratkoročnih in dolgoročnih ciljev družine, v njem pa se v naprej predvideva prihodnje delovanje družine. Finančni načrt predstavlja predvideno oceno delovanja družine v prihodnosti.Finančni načrt naj vsebuje družinsko osebno bilanco stanja (sredstva in obveznosti), družinski proračun (prihodki, stroški) in dolgoročni terminski plan v katerem so predstavljeni cilji, ki jih v določenem časovnem obdobju želi družina doseči. Isto velja za finančni načrt posameznika. 1-7 1.6.1 Bilanca stanja in proračun Finančno načrtovanje se prične s pripravo seznama osebnega premoženja in oceno njegove vrednosti. Izdelati je potrebno družinsko ali posameznikovo osebno bilanco stanja, v kateri prikažemo finančno stanje v določenem trenutku. Osebna bilanca stanja vključuje sredstva in obveznosti oziroma dolgove, ki jih družina poseduje. Pri tem je zelo pomembno natančno poznavanje mesečnih prilivov in odlivov, ki nam povedo od kod denar priteka in za kaj ga trošimo. Ko mesečne prilive in odlive seštejemo, vidimo kaj nam ostane za financiranje zastavljenih ciljev. 1.6.2 Finančni cilji Pri finančnem načrtu je zelo pomembna natančna opredelitev ciljev in obdobja, v katerem želimo te cilje doseči. Zastavljeni cilji morajo biti realni v okviru finančnih zmožnosti družine. Ko smo cilje opredelili vrednostno in časovno moramo naredti še varčevalni načrt, preko katerega najprej ugotovimo ali so zastavljeni cilji sploh dosegljivi in koliko moramo mesečno varčevati, da jih bomo v zastavljenem roku lahko dosegli. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev si pomagamo z različnimi finančnimi instrumenti, ki nosijo različne stopnje tveganja in pričakovanega donosa. V osnovi velja, da kratkoročne cilje rešujemo z bolj varnimi in nižje donosnimi inštrumenti med katere sodijo depoziti, bančne vezave, varčevalni računi, skladi denarnega trga, s katerimi ustvarjamo minimalni donos oziroma ohranjamo realno vrednost naložbe, medtem ko dolgoročne cilje zadovoljujemo z bolj tveganimi in bolj donosnimi finančnimi inštrumenti med katere sodijo obveznice, delnice, delniški vzajemni skladi, … itd. Poleg tega je cilje vedno treba razvrstiti tudi glede na pomembnost in glede na fazo življenjskega cikla v katerem se nahajamo. Razvrstimo jih od tistega ki nam v življenju največ pomeni(šolanje otrok, pokojnina…), do tistih manj pomembnih (avtomobil,potovanja…). 1.6.3 Ne pozabite na tveganje Tako kot velikokrat v življenju se je tudi pri izbiri finančnih inštrumentov potrebno zavedati tveganja, ki ga ti nosijo. Tveganje je definirano kot verjetnost, da bo med varčevanjem ustvaril drugačno donosnost od pričakovane, pri čemer je lahko donosnost tudi negativna. Zato je pri izbiri finančnega inštrumenta potrebno prevzeti le toliko tveganja, kolikor si ga lahko privoščimo. 1-8 Najboljši način za zmanjševanje tveganja je razpršitev premoženja med več različnih naložb s katerimi bomo dosegli zastavljene cilje ob še sprejemljivem tveganju. Na splošno velja načelo, da daljše kot je obdobje varčevanja, več tveganja si lahko privoščimo. 1.6.4 Poskrbite za osnovno zaščito in varnost družine Najpomembnejši cilj vsake družine je poskrbeti za osnovno zaščito družine, da v primeru bolezni, trajne izgube delovne sposobnosti, invalidnosti, ali celo smrti, to družine ne potegne v veliko finančno stisko. Družino zaščitimo s pomočjo ustreznega življenjskega in nezgodnega zavarovanja, ki ima dovolj visoko zavarovalno vsoto, ki jo zavarovalnica izplača v primeru zavarovalnega primera ali ob koncu varčevanja. Pri izbiri ustreznega zavarovanja moramo gledati predvsem na nevarnosti,ki prežijo na družino in na to kakšne bodo posledice, če se kaj nepredvidenega zgodi. Šele ko dobro pregledamo ponudbo in pogoje,ter se po možnosti še posvetujemo z neodvisnim finančnim svetovalcem, izberemo ustrezen zavarovalni produkt. Izbira primerne oblike življenjskega in nezgodnega zavarovanja je odvisna od dela ki ga opravljamo, življenjskega stila, finančnih zmožnosti in potreb oseb, ki so tesno povezane z zavarovancem, od starosti in zdravstvenega stanja in morebitne zadolženosti. Pri izbiri je potrebno vedeti predvsem pred katerimi riziki se želimo zavarovati in kaj sploh želimo, da je zavarovano. V vsaki družini in prav tako pri posamezniku je poleg osnovne zaščite potrebno poskrbeti tudi za primerno finančno zaščito, ki služi kot zaščita za nepredvidene dogodke kot so izguba službe ali nesreče ter zaradi potrebe po nepričakovanih večjih izdatkih. V ta namen je oblikujemo varnostno rezervo ali sklad. Višina varnostnega sklada je odvisna od velikosti družine in njihovih potreb, življenjske situacije in standarda družine,višina naj bi omogočala pokrivanje nujnih življenjskih izdatkov družine za dobo od 6 mesecev do 2 let. Varnostna rezerva naj bo namenjena le zadovoljevanju nepredvidenih kratkoročnih finančnih potreb, zato jo je potrebno v primeru črpanja kasneje dvigniti na prejšnjo raven in jo vzdrževati skozi daljša obdobja. 1.6.5 Izpeljava načrta in prilagajanje Ko je finančni načrt družine oblikovan naj bo ta dolgoročen, a ne dokončen, saj se dejavniki, ki so vplivali na njegovo oblikovanje sčasoma spreminjajo, zato je priporočljivo, da družina vsaj enkrat letno pregleda ali so se pojavila odstopanja od načrtovane smeri. 1-9 Prilagajanje sestave premoženja je nujno, če pride do večjih sprememb v finančnih ciljih in razmerah družine ali ob večjih spremembah na finančnih trgih (na primer finančna kriza večjih razsežnosti). 1.7 Odnos do denarja, sebe in življenja Finančno-gospodarska kriza, ki jo doživljamo, ni najprej ekonomska kriza, ampak gre za moralno krizo. Živimo v obdobju, ki ga zaznamuje potrošniška mrzlica. Reklame za najrazličnejše izdelke, se nam ponujajo praktično na vsakem koraku: jumbo plakati na ulicah, svetlobne reklame, televizijske in radijske reklame, celo na naše mobilne aparate sem in tja zaide sporočilo, ki nas spodbuja k temu ali onemu nakupu. V ozadju tega je miselnosti, da bo človek kot posameznik srečen in zadovoljen (in uspešen), če si bo kupil določen izdelek, ki se ponuja preko reklame – pa naj bo to šampon za lase, najnovejši model avtomobila znamke, na katero prisegamo; naj bo to novi televizor, ki ima bolj kontrastno, barvito sliko od tistega, ki ga že imamo doma. Na ta način smo se znašli v začaranem krogu, ko niti ne znamo več dobro ločiti, kaj so naše dejanske potrebe (po varnem in zadovoljnem življenju) in kaj samo želje. Do te krize pa nas je pripeljala težnja po čim več imeti, namesto čimbolj biti – namreč človek sočloveku in tudi sebi. Vsi se zavedamo, da v ekonomsko-finančnem sistemu, v katerem živimo, vsakdanje (ekonomske) dobrine plačujemo z denarjem. Da je pošteno zaslužen denar, nekaj kar nam omogoča dostojno, ne pa tudi srečno življenje. Ni bogat tisti, ki ima veliko denarja, pač pa tisti, ki je zadovoljen z tistim kar ima (s tem pa nočemo reči, da si človek ne sme prizadevati za nove dobrine). Z denarjem si ne moremo kupiti sreče, zadovoljstva, prijateljstva, ljubezni, še zdravje samo do neke mere. 1.7.1 Čemu je denar sploh namenjen a) “Sebe iščemo “zunaj sebe” (oz. preko materialnega sveta) V tem primeru smo osredotočeni na materialne dobrine, na katerih zdaj gradimo svojo identiteto. Ljudi začnemo soditi glede na denar oz. na stvari, ki jih imajo, ob tem pa pozabljamo na tisto, kar v resnici so. Človek ni tisto, kar ima, ampak tisto, kar prebudi v sebi. 1-10 b) namesto, da bi se pomikali naprej, se “zaklenemo v preteklost: Veliko ljudi si kupuje stvari, ki so si jih želeli nekoč, ko so živeli v še povsem drugih okoliščinah. Ker je ta želja po materialni dobrini postala navada (vzorec), ne pa resnična želja, ki izvira iz sedanjega pogleda na življenje, si tako “kupujejo identiteto” v smislu: “Če sem si vedno želel, bom nekoč tudi imel. c) Izpolnjujemo želje drugi: Včasih pademo v igro, ko nam je mnenje drugih o določeni stvari bolj pomembno kot naše lastno počutje. Zato se trudimo, da bi počeli stvari, ki jih odobravajo drugi – ne glede na to, kakšno je naše mnenje o tem”.1 1.7.2 Če hočemo v življenju biti zadovoljni in srečni se moramo osredotočiti na uresničevanje samega sebe in ne na denar Občutek, ki nas spremlja ob delu, nas začne spremljati povsod – ne glede na to, kaj počnemo ali koliko res uživamo v nekem delu. In tako se ujamemo v zanko: delamo, da zaslužimo denar za lepo življenje, po drugi strani pa čutimo v sebi nezadovoljstvo. Zato z zasluženim denarjem kompenziramo svoje nelagodje. Z njim si skušamo najti občutke, sreče, pripadnosti, sprejetosti, veselja, miru. Zato moramo spremeniti svojo miselno naravnanost: bolj ko smo v sebi izpolnjeni, manj denarja bomo porabili za nepomebmne stvari (drage obleke, avtomobil, nepremičnine in še kaj). Če želimo imeti dovolj denarja za dostojno življenje, potem moramo začeti uživati v našem delu, s katerim si služimo denar. In še na neko realnost glede denarja ne smemo pozabiti. Če opazujemo usode filmskih, pevskih, športnih zvezdnikov, potem dostikrat lahko ugotovimo, kako so ti ljudje imeli več kot dovolj denarja, a niso bili srečni v svojem življenju; ker niso bili notranje izpolnjeni. To pa niso bili zato, ker so želeli ustreči svojemu občinstvu, ki pa je od njih zahtevalo vedno več. In še beseda o delu. V Sloveniji je ta trenutek več kot 100.000 brezposelnih ljudi. Res so se zadnja leta skrčila delovna mesta v gospodarstvu, zdaj tudi v javni upravi. Pa vendar je kljub pesimistični realnosti in negotovi prihodnosti dela in s tem zaslužka še dovolj, če ga le lahko vidimo in smo ga pripravljeni opravljati. In nikakor ne smemo pozabiti, da je vsako delo častno in koristno; pa naj gre za delo znanstvenika, zdravnika, delavca za tekočim trakom ali tistega, ki ureja ceste, po katerih se vsak dan vozimo. 1 B. Vene, Uživaj življenje … in postal boš bogat, Phantom, Bled, 2005. 2-11 2 Finance Finance so predvsem načini na katere je mogoče pridobiti finančna sredstva in metode s katerimi se s temi finančnimi sredstvi upravlja in jih razporeja. Delimo jih na tri področja financ: osebne finance, poslovne finance in javne finance. V razvitih državah je skozi stoletja nastal zelo zapleten finančni sistem, ki poleg vloge centralne banke, ki ureja količino denarja, obsega tudi številne institucije, finančne trge in finančne instrumente. 2.1 Denar in njegove funkcije Denar je vse kar sprejemamo v plačilo za blago ali storitve ali za poplačilo dolgov. Vlogo denarja lahko opravlja karkoli, v preteklosti so kot denar služili recimo kamni, noži, kovine, danes pa nastopa denar v obliki kovancev, bankovcev in knjižnega denarja. Funkcije denarja so: Mera vrednosti; pri menjavi primerjamo dobrine z denarjem, zato ni potrebno določiti razmerja vsakega blaga z vsakim blagom. Plačilno sredstvo; to funkcijo opravlja, ko pride do časovnega zamika med blagom in plačilom. Nastopa kot enota mere za obljubljena plačila. Posrednik menjave; sledi prehodu blaga od enega k drugemu subjektu, v nasprotni smeri. Branilec vrednosti; ima obliko denarnih rezerv(likvidnostne rezerve). Finančni sistem zajema pravila, trge,investicije in instrumente, ki spremljajo in omogočajo prenos prihrankov od suficitnih k deficitnim celicam. Denarni sistem pa je tisti del finančnega sistema, ki se nanaša na investicije udeležene v procesu nastajanja denarja(centralne, poslovne banke) 2-12 2.2 Finančni trg Finančni trg s finančnimi ustanovami omogoča prenos prihrankov od varčevalcev na investitorje z namenom, da se le-ti porabijo čimbolj učinkovito, ter tako poveča premoženje in potrošnja varčevalcev in investitorjev, s tem pa tudi celotne ekonomije. Finančni trg zagotavlja tako denar tistim, ki ga želijo in finančno aktivo na drugi strani tistim, ki so jo pripravljeni kupiti. Finančni trg ima tako finančno funkcijo, ki se kaže v zagotavljanju likvidnosti in možnosti razpršitve prihrankov in tudi ekonomsko funkcijo saj omogoča tak prenos prihrankov od varčevalcev k investitorjem, da so le-ti prihranki ekonomsko učinkovito uporabljeni. Delimo ga na: trg denarja in trg kapitala 2.2.1 Trg denarja Trg denarja je del finančnega trga, kjer udeleženci trgujejo s kratkoročnimi finančnimi oblikami, ki so lahko neprenosne finančne oblike kot so kratkoročne vloge in posojila do enega leta ali pa z prenosnimi finančnimi oblikami kot so kratkoročni dolžniški (zakladna menica, blagajniški zapis...) in kratkoročni lastniški vrednostni papirji (skladiščnica, ladijski tovorni list....) Denarni trgi omogočajo med drugim centralni banki vodenje denarne politike, saj so posegi na denarnem trgu pomemben dejavnik urejanja količine denarja v obtoku. 2.2.2 Trg kapitala Na trgih kapitala pa udeleženci trgujejo z dolgoročnimi finančnimi oblikami. Podobno kot na trgih denarja so tudi na trgih kapitala finančne oblike s katerimi se trguje prenosne; kamor uvrščamo predvsem: dolgoročne lastniške, dolgoročne dolžniške in dolgoročne izvedene vrednostne papirje in pa neprenosne; sem pa štejemo: dolgoročne vezane vloge in dolgoročna posojila. 2-13 2.3 Finančne ustanove Finančne ustanove so posredniki, ki prenašajo prihranke od varčevalca do investitorja in obstajajo v različnih oblikah,ter se prilagajajo željam različnih varčevalcev in investitorjem. Delimo jih predvsem na: denarne finančne ustanove nedenarne finančne ustanove in agentske finančne institucije 2.3.1 Denarne finančne ustanove Centralna banka; v Sloveniji je to Banka Slovenije, vodi denarno politiko, njeni osnovni nalogi sta skrb za stabilnost domače valute in ohranjanje splošne plačilne sposobnosti v državi in do tujine, kar skuša izpolniti z denarno politiko; to je z urejanjem količine denarja v obtoku in to z namenom doseganja gospodarskih ciljev, ki so gospodarska rast, nizka stopnja brezposelnosti in nizka inflacija. Pri vodenju denarne politike se Banka Slovenije poslužuje naslednjih instrumentov: Nakup in prodaja tujih plačilnih sredstev Izdaja in nakup blagajniških zapisov Prodaja in nakup državnih vrednostnih papirjev Določanje obrestnih mer Banke Slovenije Odobritev posojil bankam Določanje obveznih rezerv Banka Slovenije je v lastu Republike Slovenije,vendar je neodvisna od trenutnih političnih razmer v državi, večino svojih odhodkov banka pokrije z lastnimi sredstvi, zato je tudi finančno neodvisna . Njen najvišji organ je Svet banke, sestavljen iz enajstih članov, šest zunanjih in pet iz banke same in katerih mandat traja šest let. 2-14 Poslovne banke so najpomembnejše finančne ustanove, ki sprejemajo vloge. Večina vlog je na vpogled ali kratkoročnih. Banke svojim komitentom odobrijo tudi posojila, poleg tega pa se njihove storitve nanašajo tudi na nakup in prodajo vrednostnih papirjev, prodajo deviz,svetovanje in informiranje. Investicijske banke opravljajo prodajo novoizvedenih vrednostnih papirjev, opravljajo aktivnosti podjetniškega svetovanja, upravljajo z investicijskimi portfelji, njihova naloga pa so tudi aktivnosti na borzi, zavarovanja in nepremičnine. Hranilnice zbirajo sredstva z vlogami, ki pa so za razliko od bank bolj dolgoročne in običajno so tudi krediti, ki jih dajejo dolgoročnejši. Kreditne zadruge; člani teh zadrug imajo običajno skupnega delodajalca, pri zadrugi pa lahko dobijo stanovanjske ali druge kredite po ugodnejših pogojih, ker so stroški poslovanja v takšnih ustanovah praviloma nižji zaradi ugodnejšega davčnega statusa in prostovoljnega dela. 2.3.2 Nedenarne finančne ustanove Vzajemni skladi; v vzajemnih skladih poteka odprta prodaja delnic, ki jih tak sklad izda glede na povpraševanje. S temi delnicami ni mogoče trgovati na trgu vrednostnih papirjev, lastniki delnic pa lahko le-te kadar koli unovčijo pri vzajemnem skladu po dnevni tržni ceni. Glede na glavna področja investiranja ter pričakovani donos in tveganje so vzajemni skladi razdeljeni v naslednje skupine: delniški skladi - večino premoženja namenijo nakupu delnic, pričakovani donos in tveganje sta ponavadi nadpovprečna obvezniški skladi - večino premoženja namenijo nakupu obveznic, pričakovani donos in tveganje sta podpovprečna; uravnoteženi oziroma mešani skladi - skušajo doseči dobro ravnotežje med delnicami in obveznicami, pričakovani donos in tveganje sta povprečna. 2-15 Investicijski skladi ne potrebujejo denarnih rezerv, sredstva pa lahko dolgoročno naložijo. Za investicijske sklade je značilna zaprta prodaja, kar pomeni da izdajo omejeno število delnic, ki jih imetniki ne morejo unovčiti v skladih temveč le na trgu vrednostnih papirjev-borzi. Graf nam nazorno pokaže tim. metodo povprečnega stroška (ang. Cost average efekt). Če npr. nekdo v sklad redno mesečno vlaga 100 evrov, vrednot točke sklada (VEP) pa močno niha, bo na ta način precej več zaslužil, kot če bi bila VEP konstantna. Izračun: 100/mesec = 1 + 0,67 (100/150) + 5 (100/20) +0,5 (100/200) + 10 (100/10) = 17,17 (1+0,67+5+0,5+10) = 17,17x80 = 1373Є – 500 = 872Є – končni dobiček. Cena za kilogram ciklično kupovanje metoda povprečne cene Pomlad 2,50 Є 1 kg = 2,50 Є 2,50 Є = 1 kg Poletje 0,50 Є 1 kg = 0,50 Є 2,50 Є = 5 kg Jesen 2,00 Є 1 kg = 2,00 Є 2,50 Є = 1,25 kg Zima 5,00 Є 1 kg = 5,00 Є 2,50 Є = 0,5 4 kg = 10 Є 10 Є = 7,75 kg Tabela nam še na drugačen način prikazuje učinek metode povprečnega stroška.2 2.4 Finančne oblike Finančne oblike potrebujemo zaradi prenosa finančnih presežkov na nosilce finančnih primankljajev, običajno je pri teh oblikah možen direkten ali indirekten način financiranja, lahko pa uporabljamo tudi finančne oblike varčevanja in investiranja na eni 2 V zadnjih letih, ko je vrednost točk v vzajemnih skladih močno padla, ljudje množično prekinjajo varčevanja v skladih, češ, da so bili prevarani. Mnogi finančni svetovalci jim zato svetujejo, naj se odločijo za varčevanje v bolj varnih, a manj donosnih oblikah varčevanja. Velikokrat pa se zgodi, da ljudem ne povedo, da je trenutna vrednost na njihovih varčevalnih računih res relativno nizka, vendar že nekaj let poceni kupujejo točke sklada. 2-16 strani oziroma izposojanja na drugi strani ali oboje skupaj (razne vloge,vse vrste posojil) in pa oblike, ki omogočajo prenos lastništva (vsi vrednostni papirji). Razlika med posojili in vrednostnimi papirji je v tem, da je pri posojilih upnik ves čas isti, torej obveznost ni prenosljiva, pri vrednostnih papirjih pa gre za obličnost (razmerje izkazuje določena listina), upnik se lahko spremeni, kar ima za posledico tržnost teh oblik oziroma prenosljivost. 2.4.1 Neprenosne finančne oblike Neprenosne finančne oblike so depoziti,vloge v bankah in posojila.Vse tri oblike so lahko dolgoročne ali kratkoročne (do enega leta). Banke in druge finančne ustanove pri vseh neprenosnih oblikah upoštevajo obresti, ki so v bistvu cena denarja, plačamo jih za uporabo denarja danes, ker je več vreden sedaj kot bo v prihodnosti. Obresti so premosorazmerne glavnici ob nespremenjenih ostalih okoliščinah, kar pomeni, da za dvakrat, trikrat večjo glavnico (izposojeni znesek) moramo plačati dvakrat, trikrat večje obresti.Ta trditev sicer ne velja pri obrestno-obrestnem računu, kjer se obresti ne računajo samo od prvotne glavnice ampak tudi od vseh obresti nastalih v preteklih kapitalizacijskih obdobjih. Velja torej; večja kot je količina denarja, ki ga vložimo in daljši kot je čas varčevanja, višja je obrestna mera, enako pa velja tudi za posojila; večjo vsoto kot si izposodimo in daljši čas odplačevanja kot izberemo, višje bodo obresti, ki jih bomo morali plačati. 2.4.2 Prenosne finančne oblike Vrednostni papirji so listine,ki izpričujejo premoženjske pravice v finančni prenosni obliki in se delijo glede na dospetje na kratkoročne in dolgoročne vrednostne papirje. Nadalje delimo vrednostne papirje še na kratkoročne dolžniške (ček, menica certifikat...), kratkoročne lastniške (skladiščnica, konosament), dolgoročne dolžniške (obveznica,zakladna menica...) in dolgoročne lastniške (delnica...) Delnice so lastniški vrednostni papirji, ki dajejo imetniku pravico do sorazmernega upravljanja podjetja (izdajatelja delnice) in pravico do sorazmerne udeležbe pri razdeljenem dobičku (dividenda). Obveznice so dolgoročni dolžniški vrednostni papirji z znano obrestno mero in donosnostjo do dospetja. Z izdajo obveznic izdajatelj (država, lokalna skupnost, podjetje, banka ...) jemlje kredit od kupcev obveznic. 3-17 3 Varčevanje Če ste eden tistih, ki potrošijo ves denar, kolikor ga imajo mesečno na razpolago, poskrbite za to, da vam ne bo na voljo. Vzpostavite redno varčevanje, tako da se bo določen znesek avtomatično prenesel na varčevalni račun ali v drugo obliko varčevanja, še preden vas bo zamikalo zapraviti denar za mesečne stroške in poljubne nakupe. Tako bo del vaših sredstev na varnem. Vsakdo izmed nas bi si moral narediti svoj pregled denarnega toka. S pomočjo osebnega denarnega toka, vidimo kje denar k nam priteka in kje odteka. Pri mesečnem denarnem toku si naredimo pregled nad svojim stanjem sredstev in s pomočjo tega lahko začnemo popravljati in krpati luknje v osebnem proračunu. Ena od najbolj učinkovitih in nebolečih poti varčevanja je sistematično varčevanje dela vašega mesečnega dohodka. Na voljo imamo 3 osnovne skupine finančnih naložb: • visoko varne naložbe (gotovina, stanje na računu, depoziti, zakladne menice); • obvezniške naložbe; • delniške naložbe. Visoko varne naložbe sestavljajo gotovina, stanje na računu, bančni depoziti, bančna varčevanja in zakladne menice. Bančne vloge pa sestavljajo stanje na računu, bančni depoziti in bančna varčevanja. Idealna naložba je tista, ki je hkrati visoko likvidna, čim manj je tvegana in taka, ki ima najvišjo pričakovano donosnost. Ker se te lastnosti med seboj delno izključujejo, izbrana naložba nikoli ne more biti hkrati optimalna glede na vse elemente. Želeno ravnotežje med naštetimi lastnostmi lahko vlagatelj doseže z ustrezno kombinacijo različnih naložb. 3-18 3.1 Likvidnost, Donosnost, Tveganje Kateri je najprimernejši naložbeno-varčevalni produkt za varčevanje, je odvisno od značilnosti posameznika in tudi od: • tega, koliko let ima posameznik do zastavljenega finančnega cilja; • vrste cilja in njegove namembnosti; • finančnih razmer posameznega gospodinjstva; • vlagateljevega odnosa do tveganja in njegovih izkušenj pri naložbah. Varčevati začnimo čim prej Temeljni razlog, zakaj je dobro začeti varčevati čim prej, je izkoriščanje časovne vrednosti denarja in obrestno-obrestnega plemenitenja. Denar, ki ga imamo na razpolago danes, lahko vlagamo in za čas vlaganja nam bo prinesel obresti. Na vloženi denar namreč prejmemo obresti in skladno z obrestno-obrestnim računom se te redno pripisujejo vloženemu znesku ter se nato – v novem časovnem obdobju – ponovno obrestujejo. Glavni elementi za določitev prihodnje vrednosti denarja so: • število časovnih obdobij; • obrestna mera oziroma stopnja donosa; • znesek enkratnega ali večkratnih vplačil. Kadar govorimo o varčevanju in naložbah, je naraščanje vrednosti denarja komponenta, zaradi katere se za varčevanje sploh odločimo. Pri odločitvi za posamezno obliko varčevanja pa igra pomembno vlogo tudi obdavčitev posameznih oblik varčevanja, ki jo moramo upoštevati. Bančne vloge in depoziti Če skupni znesek obresti v davčnem obdobju ne presega 1.000 evrov, varčevalcem davčne napovedi ni treba izpolniti. Znesek obresti, ki presega 1.000 evrov, pa je obdavčen po 20-odstotni stopnji. V tem primeru je treba vložiti davčno napoved. Vrednostni papirji Davčna stopnja, po kateri bo obdavčen kapitalski dobiček, je odvisna od trajanja imetništva vrednostnih papirjev, vsakih 5 let imetništva namreč pade za 5 odstotkov. • V primeru lastništva vrednostnih papirjev manj kot 5 let je dobiček obdavčen po 20- odstotni stopnji. • V primeru lastništva vrednostnih papirjev od 5 do 10 let je obdavčitev 15-odstotna. • V primeru lastništva vrednostnih papirjev od 10 do 15 let bomo obdavčeni po 10- odstotni stopnji. 3-19 • V primeru lastništva vrednostnih papirjev od 15 do 20 let je davčna stopnja 5- odstotna. • Po 20 letih kapitalski dobiček ni več obdavčen. Vzajemni skladi Če prodamo enote vzajemnega sklada, moramo plačati davek od morebitnega kapitalskega dobička, ki smo ga ustvarili ob prodaji teh enot. Davčne ugodnosti: ustvarjeni kapitalski dobički pri prehodih med podskladi krovnega sklada NLB Skladi niso obdavčeni. Davčna stopnja, po kateri bo obdavčen kapitalski dobiček, je odvisna od trajanja imetništva naložbe, vsakih 5 let imetništva namreč pade za 5 odstotkov. • Če so sredstva v skladu manj kot 5 let, je dobiček obdavčen po 20-odstotni stopnji. • Če so sredstva naložena od 5 do 10 let, je obdavčitev 15-odstotna. • Za sredstva, naložena od 10 do 15 let, bomo obdavčeni po 10-odstotni stopnji. • Za sredstva, ki so v skladu od 15 do 20 let, je davčna stopnja 5-odstotna. • Po 20 letih kapitalski dobiček ni več obdavčen. (* Vsi navedeni podatki o obdavčitvah so informativne narave in se lahko spreminjajo.) Življenjska zavarovanja Pri odkupu življenjskega zavarovanja boste plačali davek od prometa zavarovalnih poslov v višini 6,5 odstotka odkupne vrednosti, če ste bili zavarovani manj kot 10 let. Davek od dohodka življenjskega zavarovanja se ne obračuna: • če nastane pravica do izplačila zavarovalne vsote po preteku 10 let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, če sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec ista oseba ter če ni bila podana zahteva za izplačilo pred potekom 10 let; • če je bila pogodba o življenjskem zavarovanju sklenjena pred 1. januarjem 2005; • če je bil dohodek iz življenjskega zavarovanja izplačan zaradi smrti zavarovane osebe. Dodatno pokojninsko zavarovanje Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih plačuje delodajalec, ob vplačilu niso obdavčene z dohodnino in socialnimi prispevki. Ob izplačilu se od privarčevanih sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja plača dohodnina. V primeru enkratnega dviga sredstev pred upokojitvijo se dohodnina plača od celotnega prejetega zneska, v primeru izplačila v obliki dosmrtne rente je polovica prejete rente oproščena plačila dohodnine. (Vir: NLB Finančni priročnik – zanesljivo in hitreje do ciljev financni-nasvet.nlb.si) Varnostna reserva 3-20 3.1.1 Odnos do naložbenega tveganja Naložbeno tveganje je tveganje, da bo vlagatelj med varčevanjem ustvaril drugačno donosnost od pričakovane, pri čemer je lahko donosnost tudi negativna. Najpogostejša tveganja s katerimi se vlagatelji srečujemo so: • Tveganje spremembe tečajev vrednostnih papirjev izhaja iz možnosti nenadnega in dlje časa trajajočega splošnega padca tečajev na kapitalskih trgih zaradi splošnih tržnih in gospodarskih razmer in iz dejavnikov, povezanih z aktivnostmi izdajatelja finančnega instrumenta. • Obrestno tveganje je tveganje, da vrednost dolžniških naložb zaradi sprememb ravni obrestnih mer, ki vplivajo na njihove tečaje, občutno niha. Obrestno tveganje je zelo povezano s tveganjem inflacije. • Valutno tveganje je posledica naložb, katerih vrednost oziroma prihodki, ki iz njih izvirajo, so določeni v drugih valutah, kot je valuta, v kateri se izračunava vrednost enote premoženja naložbe. Spremembe medvalutnih razmerij lahko občutno vplivajo na vrednost premoženja naložbe. • Likvidnostno tveganje naložb je tveganje, da naložb ne bo mogoče pravočasno unovčiti ali pa jih bo mogoče unovčiti le po nižjih tečajih od tistih, po katerih so ovrednoteni v portfelju. • Tveganje sprememb predpisov, pogojev poslovanja trga vrednostnih papirjev in pogojev delovanja investicijskih skladov je tveganje, da pride v Republiki Sloveniji ali v državah tujih kapitalskih trgov do neugodnih posledic sprememb predpisov, vključno z višjimi davčnimi bremeni in omejitvami kapitalskih tokov s tujino, kar povečuje tržno in likvidnostno tveganje. • Tveganja manj razvitih trgov so posledica dejstva, da poslovanje udeležencev trgov finančnih instrumentov ali izdajateljev na teh trgih morda ni predmet nadzora, ki bi bil po obsegu ali vsebinsko enakovreden nadzoru ustreznih institucij v razvitejših državah. Razumevanje naložbenega tveganja je najpomembnejši pogoj za uspešno vlaganje. Vlagateljem, ki tvegajo preveč, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli lahko pa zaidejo tudi v resne finančne težave. Držimo se načela, da bolj ko je naš finančni cilj oddaljen, več naložbenega tveganja si lahko privoščimo. 4-21 Ali drugače: manj časa, ko imamo na razpolago, za bolj konzervativne naložbe se odločimo, to je takšne z vnaprej znano in fiksno donosnostjo. (Vir: NLB Finančni priročnik – zanesljivo in hitreje do ciljev financni-nasvet.nlb.si) 4 Podjetništvo 4.1 Gospodarske družbe Gospodarska družba je pravna oseba,ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.Družba se lahko ustanovi za kakršenkoli cilj,ki je pravno dopusten.Organizirajo se lahko v eni izmed oblik: Kot osebne družbe:družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), komanditna družba (k.d.) in tiha družba Kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), delniška družba(d.d.), evropska delniška družba(SE) in komanditna delniška družba (k.d.d.) Ustanovitelj družbe je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, če zakon ne določa drugače. Ustanovitev,preoblikovanje in prenehanje družbe je vedno posledica določenega pravnega akta. Ustanovitev družbe temelji na pravnem poslu, za katerega je značilno, da med udeleženci ni nasprotujočih interesov, nastane pa z vpisom v poslovni register. 4-22 4.2 Samostojni podjetnik (s.p.) Samostojni podjetnik (s.p.) je za mnoge podjetnike prva oblika opravljanja dejavnosti. Osnovne značilnosti podjetnika so enake kot pri gospodarskih družbah: samostojnost (lastni riziko in korist), pridobitnost (poslovanje zaradi dobička) in opravljanje dejavnosti na trgu. Obstaja pa pomembna razlika med gospodarsko družbo in podjetnikom: podjetnik ni pravna oseba, niti to ni njegovo podjetje. Oblika podjetja poznana kot samostojni podjetnik (s.p.) je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala, pa tudi prispevki so relativno nizki. Samostojni podjetnik (s.p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik je lahko le posamezna fizična oseba. Zakon o gospodarskih družbah namreč posebne družbe več podjetnikov ne predvideva. Obstaja možnost, da več podjetnikov med seboj sklene civilnopravno družbeno pogodbo, v kateri uredijo način medsebojnega sodelovanja, vendar pa taka pogodba ne ustvari novega pravnega subjekta – vsak Podjetnik (s.p.) še naprej samostojno nastopa v pravnem prometu. Prednosti in slabosti pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik so naslednje: Samostojni podjetnik: prednosti Samostojni podjetnik: slabosti ni potreben denarni vložek v obliki osnovnega kapitala oblika samostojni podjetnik (s.p.) ni ločena od fizične osebe, zato s.p. in fizična oseba med seboj ne moreta poslovati enostavno razpolaganje z denarnimi sredstvi - podjetnik prosto razpolaga z denarjem podjetnik odgovarja za svoje obveznosti neomejeno z vsem svojim premoženjem hitra in enostavna ustanovitev ob višjih dobičkih je davčno breme visoko nižji administrativni stroški ni primerna v primerih, kadar želi podjetje ustanoviti več oseb nižja kredibilnost v pravnem prometu v primerjavi z drugimi pravnoorganizacijskimi oblikami 4-23 4.2.1 Firma in sedež pri s.p. Firma je razpoznavni znak, s katerim gospodarski subjekt nastopa v pravnem prometu. Njen namen je individualizacija, zato se mora jasno razlikovati od firm drugih gospodarskih subjektov. Firma samostojnega podjetnika vsebuje: ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki pa mora vsebovati vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p. 4.2.2 Dejavnost pri s.p. Samostojni podjetnik (s.p.) lahko opravlja vse gospodarske dejavnosti, razen kadar je izrecno z zakonom določeno, da katere izmed njih ne more opravljati ( bančništvo, borznoposredništvo...). Ob vpisu v poslovni register mora samostojni podjetnik registrirati dejavnosti, ki jih namerava opravljati. Samostojni podjetnik (s.p.) sme opravljati gospodarske posle samo za dejavnosti, za katere je registriran, zato je priporočljivo, da se v sodni register vpiše nekoliko širši nabor dejavnosti. Izmed dejavnosti je potrebno izbrati glavno dejavnost, ki jo bo podjetnik pretežno opravljal oziroma iz katere namerava ustvariti pretežni del prihodkov. Če se samostojni podjetnik registrira tudi za opravljanje katere izmed obrtnih ali temu podobnih dejavnosti, mora pri Obrtni zbornici Slovenije pridobiti obrtno dovoljenje in se vpisati v obrtni register. 4.2.3 Vpis v Poslovni register Vpis Podjetnika (s.p.) v poslovni register je enostaven in hiter. Lahko se opravi preko spletnega portala e-VEM ali na vstopnih točkah VEM. V prijavi za vpis je potrebno navesti naslednje podatke: predlagan datum vpisa firmo podjetnika in podatke o sedežu podatke o podjetniku(ime in priimek,EMŠO,naslov,davčno številko) 4-24 podatke o zastopniku navedbo dejavnosti, ki jih bo opravljal izjavo, da ustanovitelj nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj Po vpisu v Poslovni register lahko samostojni podjetnik začne opravljati svojo dejavnost. Literatura in viri 1. Demšar J.: Gospodarske družbe in pogodbeno pravo, študijsko gradivo, VKŠ Celje, 2008. 2. Dolinšek A.,Leskovšek Jurjec I.: Gospodarsko pravo, študijsko gradivo, VKŠ Celje,2004. 3. Dr. Bohinc R.: Korporacije (razlaga pravnih pravil in sodna praksa), Nebra d.o.o., Ljubljana, 2008. 4. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami; 5. Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti, Ur. l. RS št. 18/2008; 6. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti, Ur. l. RS št. 69/2007, s spremembami in dopolnitvami; 7. B. Vene, Uživaj življenje … in postal boš bogat, Phantom, Bled, 2005 8. http://e-uprava.gov.si/e-uprava 9. http://www.racunovodja.com/podjetnistvo 10. http://financni-nasvet.nlb.si/ 4-25 4.2.4 Pa še nekaj priporočljive literature o financah in osebni rasti: Denar in smisel življenja, (Jacob Needleman) Naučite se zaslužiti (Peter Lynch) Končajte v bankrotu (Stephen M. Pollan) Upokojite se mladi in bogati (Robert T. Kiyosaki) Pot do finančne svobode (Bodo Schafer) Prebudite velikana v sebi (Anthony Robbins) Iz dnevnika milijonarja (Boris Vene) Miselna naravnanost je vse (J. Keller) Premagajte strah in zmagajte (D. Greene) Vizija uspeha (Franjo Trojnar) Podzavest, centrala moči (Freitag Erhart)
#Posojadenarjaposojilakreditihitrikrediti #Posojilaposojadenarjakreditihitrikrediti #KREDITIZAPODJETJA05142012postedbytadej #STRUKTURIRANOFINANCIRANJENatisniVokvirustr #FinanciranjeposlovanjaKopridobivanjesredstev #Posojilaposojadenarposojadenarjafinančni #Posojadenarjafizičnimosebamrednozaposlenimo #Posojadenarjaposojilafinančnivirigotovina #5532264000AVTOHIŠARAJBARdooUlicaMiklošaKu #ObveznostidodobaviteljevPlačiloobveznostizz #KreditizaspDobrabilancaKreditizapodje #KREDITIINKREDITIRANJETERPOSOJILAZAMIKROINM #AbankaBankaKoperDeželnaBankaGorenjskabanka #Subvencijezazagoninovativnihpodjetij #ABANKAVIPAddKratkoronikreditBANKACELJEd #KajjelastniozlastniškikapitalKakšnesopre #POSOJILAINKREDITIZAPODJETJAKINEDOBIJONAB #NLBbanka #denar #POSOJADENARJAKREDITIZAPRAVNEINREDNOZAPOSLE #finančnivirizapodjetja #Posojadenarjapravnimosebamkipotrebujejolikv #DOLŽNIŠKIVIRIFINANCIRANJARAZVOJAINRASTIPODJE #Slovenskebankeinkreditiranjeozpridobivanjek #krediti
