Svež denar za podjetja. Posojila, krediti, finančni viri in denar za podjetja, ki ne dobijo na banki

Svež denar za podjetja

Od prihodnjega tedna bo SID banka slovenskim podjetjem dala na voljo 250 milijonov evrov svežih posojil.

SID banka bo ta sredstva podjetjem namenila prek komercialnih bank, namenjena pa bodo financiranju mednarodnih poslov ter raziskavam in razvoju, je pojasnil prvi mož banke Sibil Svilan. Zanje bodo lahko zaprosile gospodarske družbe, samostojni podjetniki in osebe javnega prava.

Obrestna mera je fiksna in ne sme presegati šestmese?nega Euribora s pribitkom v višini 3,1 odstotka. Ro?nost podkredita mora biti nad enim letom, dinamika odpla?evanja podkredita pa mora vklju?evati vsaj šestmese?ni moratorij na odpla?ilo glavnice, so sporo?ili iz banke.

Še vedno v kr?u

Za novo posojilno linijo so se v SID banki po pojasnilih Svilana odlo?ili zato, ker posojilni kr? še ni popustil in ker slovensko gospodarstvo prehaja v drugi, klju?en del kriznih razmer, ko se bo odlo?alo, ?e bo sposobno narediti potreben razvojni preboj.

Multiplikativni u?inki

Poslovne banke bodo morale zagotoviti najmanj 20 odstotkov lastnih sredstev, kar pomeni, da bi posojilna linija v vrednosti 250 milijonov evrov lahko ustvarila za okoli 310 milijonov evrov novih posojil.

Državni denar bodo ponujale Abanka, Banka Celje, Deželna banka Slovenije, Factor banka, Gorenjska banka, Hypo Alpe Adria Bank, KD banka, NKBM, NLB, Poštna banka Slovenije, Probanka, Raiffeisen banka in Volksbank.

A. B./A. ?., 10. december. 2009

Kredit bo treba vseeno odplačati

Zdaj je potrjeno: "Država bo mladim družinam, zaposlenim za dolo?en ?as in brezposelnim v ?asu krize odprla vrata do ban?nih kreditov, ki so jim sedaj zaprta".

Vlada je sprejela Uredbo o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizi?ne osebe, ki podrobneje ureja vladno pomo? ''prebivalcem, ki so v krizi najbolj prizadeti ter jim tako omiliti posledice gospodarske in finan?ne krize''. Država želi ''pomagati mladim družinam s stanovanjskim problemom, zaposlenim za dolo?en ?as in brezposelnim v ?asu krize''. ''Odpreti jim želi vrata do ban?nih kreditov, ki so jim sedaj zaprta. Upravi?enci do kredita bodo lahko pridobili kredit pod približno enakimi pogoji kot ostali kreditojemalci, ?e pa zaradi specifi?ne finan?ne situacij le-tega ne bodo mogli ve? odpla?evati, lahko unov?ijo jamstvo države. V tem primeru jim lahko država na njihovo prošnjo za?asno odloži pla?ilo kredita do trenutka, ko ga bodo znova zmožni pla?ati.'' Kot je ob tem poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar, so za brezposelne predvideni predvsem krediti, namenjeni za financiranje življenjskih potrebš?in, maksimalna vrednost takega kredita pa je 10.000 evrov z ro?nostjo desetih let. "Verjetno bodo pri tej populaciji nastopili problemi s takojšnjim odpla?evanjem kreditnih obveznosti. Domnevam, da se bodo teh kreditov posluževali zlasti tisti, ki pri?akujejo, da bodo v nekem doglednem ?asu dobili zaposlitev. Ne glede na to - dejstvo je, da tu zavarovanj ni in da država v celoti prevzema jamstva za popla?ilo teh kreditov. To pomeni, da bomo s tem verjetno rešili marsikatero življenjsko stisko, seveda na breme državnega prora?una," je prepri?ana. Ali bodo mladi res lažje prišli do stanovanja? Za posojila za kreditojemalce, zaposlene za dolo?en ?as in mlade družine, je namenjenih 300 milijonov evrov jamstev, za tiste, ki so po 1. oktobru lani izgubili za?asno delo, pa 50 milijonov evrov jamstev. SID banka bo na podlagi uredbe za?ela s postopki avkcije za banke, jamstvena shema pa bi lahko v praksi zaživela predvidoma v sredini septembra 2009. Prednost pri dodelitvi jamstvene kvote bodo imele banke, ki bodo ponudile odobritev kreditov z nižjo skupno efektivno obrestno mero od tiste, ki je dolo?ena v povabilu. Poleg ostalega mora pogodba s SIB banko vsebovati tudi zavezo druge banke, da ne bo pogojevala odobritve kredita iz jamstvene sheme s spremembo pogojev ostalih kreditov kreditojemalca pri isti banki, ki bi kreditojemalca postavili v neugodnejši položaj. Izterjava z 'zamudo' V Uredbi je tudi natan?no dolo?en na?in popla?ila terjatev. Izterjava bo potekala tako, da bo banka svoje jamstvo unov?ila pri SID banki, SID banka pa bo dolžniku posredovala zahtevek za pla?ilo zneska unov?enega jamstva. ?e dolžnik ne bo ugovarjal, bo denar izterjala dav?na uprava, kreditojemalec pa bo lahko podal prošnjo za odlog pla?ila kredita. V primeru ugovora na višino kredita pa bo SID banka poskrbela za izterjavo v postopku po Zakonu o izvršbi, pri ?emer bo za dejanja v zvezi s tem lahko pooblastila poslovne banke. Uredba dolo?a tudi na?in pla?evanja nadomestila za stroške priprave in vodenja jamstev, ki ga pla?ujejo banke SID banki. Nadomestilo se pla?uje letno, in sicer do 20. januarja za teko?e leto. Za prvo in zadnje leto se pri obra?unu upošteva dejansko število dni v letu, osnova za obra?un pa je stanje glavnice posameznega kredita za zadnji dan koledarskega leta. Uredba tudi podrobneje dolo?a na?in evidentiranja jamstev, na?in, na katerega mora SID banka ministrstvo za finance obveš?ati o izvedenih avkcijah, sklenjenih pogodbah o dodelitvi jamstvene kvote ter o izterjavah unov?enih jamstev ter drugem.

Pasti posojanja denarja – kako poskrbeti, da posojen denar dobite vrnjen tudi nazaj

V zadnjem času se pojavlja čedalje več posojilnih pogodb, ki jih sklepajo razne fizične in pravne osebe. Posojilne pogodbe so pomembne zaradi ekonomskega pomena, saj pospešujejo kroženje denarja in s tem spodbujajo gospodarstvo. Načeloma so sklenjene na obrazcu (obrazec 629), ki ga stranke kupijo v knjigarni, ali pa jo spišejo na list papirja. Pogodbo spisano v nekaj minutah nato nekateri še overijo pri notarju. Brez kakršnegakoli pravnega znanja se zanašajo na veljavnost tako spisane posojilne pogodbe.

Posojilna pogodba je dogovor, s katerim ena stranka prepusti določen znesek denarja ali drugih nadomestnih stvari v last drugi stranki, ta pa mora čez čas, ki ni nujno vnaprej določen, vrniti enak znesek denarja oziroma drugih nadomestnih stvari. Urejena je v Obligacijskem zakoniku. V nasprotju s posodbeno pogodbo ali najemno pogodbo posojilodajalec pri posojilni pogodbi ne prepušča le rabe stvari, temveč prenese lastninsko pravico, kar močno vpliva v stečajnem postopku nad posojilojemalcem, ker posojilodajalec nima izločitvene pravice. Pri posojilnih pogodbah se stranke lahko dogovorijo za različna zavarovanja, kot so poroštvo, zastavna pravica, odstop terjatve, menica in podobno.

Značilnost posojilne pogodbe je, da je konsenzualna pogodba, kar pomeni, da je kot taka veljavno sklenjena že s soglasjem volj pogodbenih strank in ne šele z izročitvijo denarja oziroma stvari. Naslednja pomembna značilnost je, da ni vezana na posebno obliko. To pomeni, da ni potrebe po pisni obliki pogodbe, da bi bila veljavna. Prav tako so veljavni ustni dogovori o stranskih točkah pogodbe. V primeru, da imate sklenjeno pisno posojilno pogodbo in se naknadno dogovorite o kakšni stranski točki je dogovor veljaven. Problem boste lahko imeli le z dokazovanjem obstoja dogovora na sodišču. Zato vam kljub temu, da je posojilna pogodba veljavna tudi brez oblike, svetujemo pisno obliko.

Za uspešen posojilni posel sta v prvi vrsti odgovorna posojilodajalec in posojilojemalec, ki se morata zavedati pravic, obveznosti in posledic, ki so določene v posojilni pogodbi.Veliko posojilodajalcev se sprašuje, kaj storiti, če posojilojemalec ne vrne denarja. To je vprašanje, ki si ga je potrebno zastaviti ob podpisu posojilne pogodbe, in ne takrat, ko bo morda že prepozno. Zavarujemo se lahko tako, da sklenemo pogodbo, ki nam lahko kasneje služi kot dokaz, v primeru, da nam nekdo denarja ne bi hotel vrniti. Priporočljivo je obiskati notarja, ki bo ob soglasju posojilodajalca in posojilojemalca pripravil pogodbo v obliki notarskega zapisa (verodostojna listina), ki bo postala neposredno izvršljiva in bomo lahko kasneje na njeni podlagi vložili izvršbo na sodišče. Pozorni morate biti na še eno situacijo. Če posodite denar nekomu in sami sestavite (soglasje obeh strank) posojilno pogodbo, ki jo obe stranki overita pri notarju (notarska pogodba), se v tem primeru overi le podpis pogodbenih strank (overitev podpisa pomeni zgolj potrditev njegove pristnosti). Iz navedenega sledi, da se z overitvijo podpisa ne potrjuje resničnost vsebine pogodbe. Takšna notarska pogodba ne predstavlja verodostojne listine in ustrezne podlage za izvršbo, saj listina, na kateri je podpisnik pri notarju overil svoj podpis ne ustreza kategoriji “po zakonu overjene zasebne listine” (VSL sklep III Cp 949/2000). Da dobi določena zasebna listina značaj po zakonu overjene zasebne listine, mora biti na v zakonu predpisan način overjena njena vsebina. Overitev podpisa torej ne zadošča.

Priporočamo, da sklenete pri notarju pogodbo v obliki notarskega zapisa, ki je verodostojna listina, in v kateri je klavzula o neposredni izvršljivosti, saj lahko takšna pogodba kasneje služi kot izvršljiv naslov v postopku izvršbe.

Previdnost pri sklepanju posojilnih pogodb torej ni odveč, še posebej, če smo brez ustreznega pravnega znanja.

#Posojadenarjaposojilakreditihitrikrediti #Posojilaposojadenarjakreditihitrikrediti #KREDITIZAPODJETJA05142012postedbytadej #STRUKTURIRANOFINANCIRANJENatisniVokvirustr #FinanciranjeposlovanjaKopridobivanjesredstev #Posojilaposojadenarposojadenarjafinančni #Posojadenarjafizičnimosebamrednozaposlenimo #Posojadenarjaposojilafinančnivirigotovina #5532264000AVTOHIŠARAJBARdooUlicaMiklošaKu #ObveznostidodobaviteljevPlačiloobveznostizz #KreditizaspDobrabilancaKreditizapodje #KREDITIINKREDITIRANJETERPOSOJILAZAMIKROINM #AbankaBankaKoperDeželnaBankaGorenjskabanka #Subvencijezazagoninovativnihpodjetij