KREDITI, POSOJILA, DENAR, FINANČNI VIRI, POSOJA DENARJA ZA PODJETJA IN POSAMEZNIKE Z ZAVAROVANJEM

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE KMETIJSTVO IN OKOLJE Zelena Slovenija, učinkovita z viri Finančne spodbude Eko sklada za okoljske naložbe Vesna Črnilogar, sekretarka Eko sklada Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad EKO SKLAD • Javni sklad za spodbujanje spodbujanje okoljskih okoljskih naložb; naložb; izvajalec izvajalec okoljske politike • Ključni finančni mehanizmi za spodbujanje naložb: ‐ ugodna posojila (krediti) ‐ nepovratne finančne spodbude in pomoči (subvencije) ‐ dejavnosti ozaveščanja javnosti ‐ sofinanciranje brezplačnih energetskih svetovanj za občane ENSVET http://gcs.gi‐zrmk.si/Svetovanje/index.html Celotna sredstva po javnih pozivih v letu 2014: 51,5 mio € (krediti: 30 mio €, subvencije: 21,5 mio €) KREDITI ZA OKOLJSKE NALOŽBE OBČANOV Razpisanih Razpisanih 8 milijonov milijonov €, do 30. aprila 2014 Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13 • Obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 1,5 % • Višina kredita za posamezne namene: od 1.500 € do 20.000 € oz. do 40 000 . € pri d l o očenih nal žb h o a (npr. grad j n a NEH/PH... do 2x 40.000 € = 80.000 €) • Odplačilna doba: do 10 let • Zavarovanje kredita: zavarovalna premija KREDITI ZA OKOLJSKE NALOŽBE OBČANOV • Vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode: • Raba obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode • Sodobne naprave za pridobivanje električne energije • Zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb • Gradnja Gradnja ali nakup nizko‐energijske energijske in pasivne pasivne stanovanjske stanovanjske stavbe • Nabava energijsko učinkovitih naprav • Nabava okolju prijaznih vozil • Od j j va an e in čiščenje od d ih pa n voda • Nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, in ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz gospodinjstva • Učinkovita raba vodnih virov • Oskrba s pitno vodo KREDITI ZA OKOLJSKE NALOŽBE PRAVNIH OSEB Razpisanih 24 milijonov €, do 30. 6. 2014 Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 50PO13 Obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 1,5 % oz. za dol. naložbe višji fiksni pribitek, pribitek, ki ne zagotavlja zagotavlja nedovoljene nedovoljene pomoči države • Višina kredita: od 25.000 € do 2 mio € oz. do 90 % priznanih stroškov naložbe • Odplačilna doba: do 15 let, največ do 5 let za nakup določene opreme in vozil, moratorij na odplačilo glavnice do 1 leto UGODNI KREDITI ZA PRAVNE OSEBE • Zmanjšanje emisij toplogrednih toplogrednih plinov • Zmanjševanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov) • Gospodarjenje z odpadki • Varstvo Varstvo voda in učinkovita inkovita raba vode • Začetne naložbe v okoljske tehnologije SUBVENCIJE ZA ELEKTRIČNA VOZILA Razpisanih 200.000 € Javni poziv 26SUB‐EVOB14 Nepovratne finančne spodbude občanom za nova in predelana električna vozila Višine spodbud: • 5.000 EUR za novo EV ali vozilo, predelano v EV, kategorije M1 • 3.000 EUR za novo EV ali vozilo, predelano v EV, kategorije kategorije N1 in L7e • 3.000 EUR nova priključna hibridna vozila ali nova vozila na električni pogon s p j odal ševalnikom dosega ( g ran e extender), z emisijami CO2 na izpustu, 2 p manjšimi od 50 g CO2/km, kategorije M1, N1 • 2.000 EUR za novo EV ali vozilo, predelano v EV, kategorije L6e Višina spodbude spodbude ne more preseči 50 % priznanih priznanih stroškov stroškov Možnost pridobitve kredita in nepovratne finančne spodbude Eko sklada hkrati, pri čemer se kredit lahko dodeli do višine celotnih priznanih stroškov, vendar se nepovratna nepovratna sredstva sredstva v tem primeru primeru nakažejo nakažejo banki za delno poplačilo kredita kredita Vozilo ob oddaji vloge ne sme biti kupljeno oz. predelano SUBVENCIJE ZA STANOVANJSKE STAVBE Razpisanih 15.000.000 € (do 5.000.000 € iz Sklada za podnebne spremembe, namenjenih določenim naložbam, ki bodo izvedene na območjih s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka; v nadaljevanju ONKZ) Javni poziv 24SUB‐OB14 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe naložbe rabe obnovljivih obnovljivih virov energije energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb Višina spodbude do 25 %, vendar ne več od absolutnega zneska, določenega za posamezen ukrep; za nekatere ukrepe pri obnovi starejših stanovanjskih stavb na območjih s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka, ki ga je potrdila Vlada RS, višina spodbude do 50 %, vendar ne več od absolutnega zneska, določenega za posamezen ukrep Na območjih s sprej ti e m odl ko om o načrtu za kk t a ovost zraka, ki ga je pot dil r a Vl da a RS, spodbude za nekatere ukrepe ni mogoče dodeliti, v kolikor odlok tako predvideva (prednostni načini ogrevanja) Možnost pridobitve kredita in nepovratne finančne spodbude Eko sklada hkrati, pri čemer se kredit lahko dodeli do višine priznanih stroškov naložbe, vendar se nepovratna sredstva v tem primeru nakažejo banki za delno poplačilo kredita Vlogo je treba oddati pred pričetkom izvajanja del SUBVENCIJE ZA STANOVANJSKE STAVBE • Vg j radn a solarnega og g revalnega sistema v stanovanjski stavbi • Vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso • Vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe • Vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi • Priključitev starejše eno ali dvostanovanjske stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije • Toplotna izolacija fasade starejše eno ali dvostanovanjske stavbe • Toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno ali dvostanovanjski stavbi • Vgradnja Vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote toplote odpadnega odpadnega zraka v stanovanjski stavbi • Gradnja ali nakup pasivne oz. skoraj ničenergijske stanovanjske stavbe in celovita obnova starejše starejše stanovanjske stanovanjske stavbe • Nakup stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem oz. skoraj ničenergijskem razredu SUBVENCIJE ZA VEČSTANOVANJSKE STAVBE Razpisanih 6.000.000 € (do 2.500.000 € iz Sklada za podnebne spremembe, namenjenih določenim naložbam, ki bodo izvedene na območjih s sprejetim odlokom o načrtu za kk t a ovost zrak ) a Javni poziv 25SUB‐OB14 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe naložbe rabe obnovljivih obnovljivih virov energije energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb • Samo za obnovo starejših večstanovanjskih stavb • Vlogo odda upravnik, skupnost lastnikov ali pooblaščeni predstavnik etažnih lastnikov Višina spodbude do 25 %, vendar ne več od absolutnega zneska, določenega za posamezen ukrep; za nekatere nekatere ukrepe na območjih s sprejetim sprejetim odlokom odlokom o načrtu za kakovost kakovost zraka, ki ga je potrdila Vlada RS, višina spodbude do 50 %, vendar ne več od absolutnega zneska, določenega za posamezen ukrep Socialno ogroženi lastniki stanovanj upravičeni do spodbude v višini celotnega zneska priznanih stroškov naložbe za njihovo stanovanje Na območjih s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka, ki ga je potrdila Vlada RS, spodbude za nekatere ukrepe ni mogoče dodeliti, v kolikor odlok tako predvideva ( d ti prednostni nači i n ogrevanja) Vlogo je treba oddati pred pričetkom izvajanja del SUBVENCIJE ZA VEČSTANOVANJSKE STAVBE • Toplotna izolacija fasade • Toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru • Vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso • Vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno og j revan e • Vgradnja solarnega ogrevalnega sistema • Priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije • Vgradnja Vgradnja termostatskih termostatskih ventilov ventilov in hidravli hidravlično uravnoteženje uravnoteženje ogrevalnega sistema DODELJENE SUBVENCIJE 2008 ‐ 2013 • OBČANOM ca. 92,3 mio € za skoraj 62.500 naložb v stavbah • OBČINAM več kot 5,4 mio € za 14 naložb v nizkoenergijske ali pasivne šole, vrtce, telovadnice… telovadnice… • OBČANOM in PRAVNIM OSEBAM več kot 445 tisoč € za 105 EV POZITIVNI UČINKI • Trajnostne odločitve investitorjev • Ok lj ki Okoljski uči ki n • Zmanjševanje Zmanjševanje sive ekonomije ekonomije, povečanje proračunskih prihodkov prihodkov, delovna mesta • Prilagajanje načrtovalske in izvedbene stroke v trajnostni smeri • Spodbujena uporaba strateških materialov (les) VPLIV NA OKOLJE • Naložbe Naložbe v stavbah, stavbah, za katere so bile subvencije subvencije občanom dodeljene do 31. 12. 2013 (ca. 92,3 mio € za skupaj skoraj 62.500 naložb), bodo vplivale na: – manjšo rabo energije energije več kot 568 GWh letno – zmanjšanje emisij CO2 skoraj 90 tisoč ton letno • Do konca l t e a 2013 občanom i l zp ačane sub ij venc e v viši i n 82 9, milijonov € so spodbudile izvedbo naložb v stavbah v višini skoraj 488 milijonov € • V državno blagajno so ob predvideni stopnji DDV najmanj 8,5 % (stopnja pri večini subvencioniranih naložb) prispevale davčne prihodke v višini skoraj 41,5 milijonov € GEOGRAFSKA PORAZDELITEV DODELJENIH SUBVENCIJ SUBVENCIJ ZA NALOŽBE NALOŽBE V STAVBAH STAVBAH (2008‐2013) Eko sklad, j.s. Bleiweisova cesta 30 1000 Ljubljana www ekosklad si www.ekosklad.si

Delavska hranilnica je v letih največje krize dosegla najboljše poslovne rezultate

Začetek poslovanja Delavske hranilnice sega v leto 1990, ko se je 25 sindikatov, Zveza upokojencev Slovenije in Zveza delovnih invalidov Slovenije odločilo ustanoviti Delavsko hranilnico d.o.o. S poslovanjem je hranilnica pričela v prejšnji državi Jugoslaviji, v februarju 1991, v družbi 25 bank, 19 hranilnic in 65 hranilno kreditnih služb. Današnji bančni prostor je bistveno drugačen, ostalo je 18 bank, med katerimi jih je več kot polovica s tujim lastništvom, hranilno kreditne službe so z bančnega trga povsem izginile, od hranilnic pa so se ohranile samo tri, med katerimi je Delavska hranilnica, po merljivih kazalcih, največja slovenska hranilnica!

Hranilnica ima v poslovni mreži 13 poslovnih centrov, v katerih je 33 poslovnih enot po vsej Sloveniji. Opravljanje bančnih storitev pa je mogoče 24 ur na dan, z uporabo obeh spletnih bank ter mobilne banke. Glavne dejavnosti Delavske hranilnice so, sprejemanje depozitov od fizičnih in pravnih oseb, kreditiranje, vključno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov, izdajanje garancij in drugih jamstev, trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki, bančne menice), opravljanje storitev plačilnega prometa, opravljanje storitev deviznega poslovanja.

V letih 2008 do 2014, torej v letih krize, je hranilnica dosegala, merjeno z rastjo bilančne vsote, vsako leto večji obseg poslovanja, vsakoletno rast bančnih vlog prebivalstva in pravnih oseb, rast kreditov prebivalstva, majhnih gospodarskih družb in podjetnikov ter rast osebnih in poslovnih računov. Hranilnica se lahko pohvali z večletno konkurenčno obrestno varčevalno in kreditno ponudbo in s cenovno najugodnejšo ponudbo bančnih in drugih finančnih storitev, povezanimi z osebnimi in poslovnimi računi. Imetnikom osebnih in poslovnih računov hranilnica že od leta 2005 nudi najnižje cene plačilnih storitev na bančnem trgu. Cen svojih storitev hranilnica že deseto leto ni povečala, cene plačilnih storitev pa je v zadnjih dveh letih celo znižala.

V letu 2014, v šestem letu krize, je hranilnica dosegla najboljše poslovne rezultate v svoji zgodovini. Hranilnica je, v primerjavi z letom 2013, povečala bilančno vsoto za 199 mio EUR, na 671 mio EUR oziroma za 42 odstotkov.

Stanje kreditov nebančnemu sektorju je hranilnica v letu 2014 povečala za 93,0 mio EUR oz. za 36,0 odstotkov, od tega se je obseg kratkoročnih kreditov povišal za 26 odstotkov, obseg dolgoročnih kreditov pa za 36 odstotkov. Krediti prebivalstvu so se povečali za 24 odstotkov, krediti gospodarskim družbam za 63 odstotkov in krediti samostojnim podjetnikom za 29 odstotkov. Hranilnica ohranja dobro razpršenost naložb, kar potrjuje struktura njenih naložb, kjer predstavljajo krediti prebivalstva 62 odstotkov, krediti gospodarskim družbam 22 odstotkov, samostojnim podjetnikom 8 odstotkov, državnemu sektorju (občinam) 7 odstotkov ter neprofitnim izvajalcem storitev gospodinjstev 1 odstotek.

V hranilnici se trudijo, da omogočajo kvalitetne in cenovno ugodne storitve.

#POSOJADENARJAZAPODJETJASAMOSTOJNEPODJETNIKE #Posojadenarjaposojilakreditihitrikrediti #Posojilaposojadenarjakreditihitrikrediti #KREDITIZAPODJETJA05142012postedbytadej #STRUKTURIRANOFINANCIRANJENatisniVokvirustr #FinanciranjeposlovanjaKopridobivanjesredstev #Posojadenarjafizičnimosebamrednozaposlenimo #Kratkoročnibrezobrestnigotovinskikrediti #BANČNIKREDITZAPODJETJEINSAMOSTOJNEGAPODJETNI #Posojilaposojadenarposojadenarjafinančni #Posojadenarjaposojilafinančnivirigotovina #5532264000AVTOHIŠARAJBARdooUlicaMiklošaKu #ObveznostidodobaviteljevPlačiloobveznostizz #KreditizaspDobrabilancaKreditizapodje #KREDITIINKREDITIRANJETERPOSOJILAZAMIKROINM #AbankaBankaKoperDeželnaBankaGorenjskabanka #Subvencijezazagoninovativnihpodjetij #ABANKAVIPAddKratkoronikreditBANKACELJEd #KajjelastniozlastniškikapitalKakšnesopre