IŠČETE POSOJILO? NE DOBITE KREDITA NA BANKI? POSOJA DENARJA IN KREDITI ZA PODJETJA TER POSAMEZNIKE Z

Državne spodbude za zagon

Republika Slovenija nudi vašemu podjetju za zagon ali širitev poslovanja različne oblike finančnih in nefinančnih oziroma posrednih pomoči.

Finančne oblike pomoči so vašemu podjetju na voljo v okviru različnih ukrepov ministrstev, javnih skladov, javnih agencij in drugih institucij v oblikah:

povratnih pomoči (posojila, garancije oziroma poroštva in sredstva za dokapitalizacijo v obliki tveganega kapitala so na voljo zlasti za širitev in internacionalizacijo podjetij)
nepovratnih pomoči (subvencije so na voljo zlasti za zagon novih inovativnih podjetij in spodbude samozaposlenim.

Za zagon podjetja je pomembno tudi ustrezno podporno okolje, ki nudi ciljne informacije, usposabljanje in mentorstvo Posredna (nefinančna) državna pomoč

Nefinančna oziroma posredna državna pomoč je v Sloveniji zelo raznolika.

Izvajalec podporeVrsta podpore

Vstopne točke VEM

Informiranje, osnovno svetovanje, registracija podjetja

Podjetniški inkubatorji

Opremljeni poslovni prostori, poslovne in druge podporne storitve

Univerzitetni inkubatorji

Opremljeni poslovni prostori, poslovno svetovanje in mentorstvo, brezplačne izobraževalne delavnice

Podjetniški inkubator Univerze v Mariboru

Ljubljanski univerzitetni inkubator
Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske

Tehnološki parki

Opremljeni poslovni prostori, mentorstvo, svetovanje, coworking

Iniciativa Start:up Slovenija

Informiranje, povezovanje, organizacija tekmovanja

Mreža European Enterprise Network (EEN)

Iskanje poslovnih partnerjev, informiranje, svetovanje

Finančna podpora države

· spodbude samozaposlenim in sredstva za zagon novih inovativnih podjetij so na voljo večinoma v obliki subvencij

· spodbude za gospodarski zagon in internacionalizacijo so ukrepi pretežno v obliki povratnih sredstev

Izvajalec podporeVrsta podpore

Slovenski podjetniški sklad

Zagonska sredstva za novonastala inovativna podjetja (P2A in P2B): začetni kapital za nova inovativna podjetja, ugodnejši viri financiranja za razvojne naložbe podjetij (subvencije, garancije), spodbujanje zasebnih vlaganj (lastniški kapital, krediti, garancije)

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja

Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (312)

Zavod RS za zaposlovanje

Subvencije za samozaposlitev/ občasno nudenje nepovratnih sredstev za samozaposlitev

Slovenski regionalno razvojni sklad

Finančne spodbude, predvsem v obliki povratnih sredstev, za začetne investicije na področju podjetništva, kmetijstva, regionalnega razvoja , finančni vložki v regijske garancijske sheme, pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi

SID banka

Zagotavljanje ugodnih finančnih virov za podjetja, zavarovanja izvoznih poslov

Eko sklad

Zagotavljanje ugodnih finančnih virov za vlaganje v okoljsko naravnane projekte in energetsko učinkovitost

Druge oblike podpore podjetništvu

Izvajalec podpore

Vrsta podpore

Coworking prostori,
Coworking MB,
Hekovnik

Pomoč za zagon podjetij, mreženje, iskanje poslovnih partnerjev, informiranje, svetovanje, usposabljanje

Gospodarska zbornica Slovenije

Svetovanje, usposabljanje, pomoč pri internacionalizaciji

Obrtno podjetniška zbornica Slovenije

Svetovanje, usposabljanje, izdajanje obrtnih dovoljenj, EU potrdil, potrdil za občasno opravljanje obrtnih dejavnosti v RS, licence za opravljanje prevozov

Program Erasmus za mlade podjetnike

Sofinanciranje podjetniškega usposabljanja - izmenjava izkušenj med podjetniki znotraj EU

Dolžniško financiranje ločimo na kratkoročno in dolgoročno. Dolgoročno dolžniško financiranje lahko podjetje pridobi z dolgoročnimi dolgovi, izdajo obveznic ali pa z zakupom. V Sloveniji je za manjša podjetja in podjetnike v praksi uporabljeno samo dolgoročni dolg in zakup, izdaja obveznic pa je značilna za večja podjetja z dobro boniteto in finančne institucije.

Kratkoročno dolžniško financiranje je možno v več oblikah, predvsem pa sem štejemo kratkoročna posojila od bank, posojila od drugih pravnih oseb in (potencialno) komercialni zapisi.

Dolžniško financiranje, predvsem dolgoročno, ima določene prednosti in pomanjkljivosti v primerjavi z lastniškim financiranjem. Prednosti so npr. naslednje:

Plačane obresti dolgov so davčno priznani strošek in tako služijo kot davčni ščit. Zaradi plačil obresti se tako zniža davčna osnova za davek od dohodka pravnih oseb (t.j. dobička po davčnem obračunu), zaradi česar je davčna obveznost nižja; plačila dividend oz. izplačila dobička po drugi strani ne zmanjšujejo davčne osnove. Dejanski strošek dolga je tako nižji od pogodbene obrestne mere in jo lahko izračunamo kot:

pri čemer so rpd, rd in t (efektivna) obrestna mera dolga po davkih, (efektivna) pogodbena obrestna mera dolga in davčna stopnja.

Obveznosti plačila dolga so bolj ali manj fiksne in v naprej znane, tako da niso odvisne od tekočega poslovanja podjetja. To je za podjetje prednost v primeru uspešnega poslovanja, saj lastnikom ustvarjenega dobička ni potrebno »deliti« z drugimi, ki so zagotovili kapital (dolgoročno financiranje).

Pridobivanje dolgoročnih virov financiranja z dolgoročnimi dolgovi ima v primerjavi s pridobivanjem lastniškega kapitala tudi prednost v tem, da kapitala ni potrebno zagotoviti lastnikom in se hkrati ni potrebno odpovedati delo nadzora nad podjetjem, saj upniki v normalnih pogojih nimajo možnosti vplivanja na poslovne in druge odločitve v podjetju.

Ima pa dolgoročno dolžniško financiranje tudi določene slabosti:

Fiksna obveznost podjetja je lahko za podjetje tudi nevarna, saj ima podjetje obveznosti do upnikov tudi v primeru slabšega poslovanja. Pri lastniškem kapitalu namreč plačila lastnikom niso pogodbeno določena in se lahko prilagajajo dobičku podjetja, obresti – po drugi strani – pa so obveznost podjetja ne glede na uspešnost poslovanja, njihovo neplačilo pa lahko vodi podjetje tudi v stečaj.

Banke ponavadi odobritev kredita običajno pogojujejo z določenimi omejitvami poslovanja (npr. glede tveganja, nadaljnjega zadolževanja itd.), kar lahko omeji nadaljnje poslovanje podjetja in iskanje tržnih priložnosti.

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.