top of page

So vas zavrnili na banki? Potrebujete posojilo? Posoja denarja in krediti za podjetja ter posameznik

Pridobivanje evropskih sredstev in drugih ugodnih finančnih virov

Osnovni pogoj za izvajanje vseh poslovnih aktivnosti so finančni viri, ki so po svojem izvoru lahko:

  1. lastna sredstva izvajalca aktivnosti,

  2. tuji (vračljivi) finančni viri - krediti, ipd.

  3. nepovratni viri financiranja, kot so:

  • nepovratna finančna sredstva skladov EU (evropska sredstva),

  • nepovratna sredstva tujih finančnih skladov (npr. Norveški sklad, ipd.),

  • nepovratna sredstva RS in

  • nepovratna sredstva občin

Evropska sredstva so na voljo preko različnih inštrumentov, v osnovi se delijo na sredstva, ki jih neposredno odobri Evropska komisija (centralizirani programi) in na sredstva, ki jih odobrijo nacionalni koordinatorji v državah članicah (decentralizirani programi).

  • Centralizirani programi obsegajo sredstva namenjena podpori na različnih področjih delovanja EU, kot so na primer gospodarstvo, konkurenčnost, kultura, mednarodno sodelovanje in podobno. Najpomembnejši so program Horizont 2020 (v obdobju 2007-2013 imenovan 7. okvirni program), LIFE +, EUROSTARS, EUREKA, Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost –CIP, Marco Polo II, ipd.

  • Decentralizirani programi se delijo na strukturna sklada (Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad) ter kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo.

V podjetju Tempus Babnik vam pomagamo pri pridobivanju vseh naštetih vrst finančnih virov za oblikovanje finančne konstrukcije za vaše poslovne aktivnosti. Nudimo vam naslednje storitve:

  • svetovanje pri oblikovanju finančne konstrukcije s finančnimi viri, primernimi za vaše poslovne vsebine,

  • priprava investicijske in druge dokumentacije (študije, okoljska poročila, soglasja, dovoljenja, ipd.) za projekt,

  • analiza stroškov in koristi, druge finančno ekonomske analize,

  • priprava vlog za prijave na javne razpise,

  • spremljanje izvajanja aktivnosti in poročanje o projektu,

  • priprava in oddajanje zahtevkov za izplačila dodeljenih nepovratnih virov financiranja,

  • celovito svetovanje s področja priprave in vodenja Evropskih projektov,

  • podlage za pridobivanje kreditov, drugih zasebnih povratnih virov financiranja,

  • svetovanje na področju javno zasebnega partnerstva ter

  • druge analize, poročila, dokazila.

Bogate izkušnje s področja pridobivanja evropskih sredstev in drugih nepovratnih virov financiranja za vsebinsko različne projekte nam dajejo podlago za visok strokovni nivo storitev.

Lastniški (laično mu lahko rečemo tudi lastni) kapital je denarni vložek, ki ga v podjetje vložijo lastniki podjetja. Pri tem je seveda potrebno ločiti organizacijsko obliko podjetja. Pri kapitalskih družbah (d.o.o., d.d. itd.) gre pri lastniškem kapitalu za dejanski finančni vložek lastnika oz. lastnikov v podjetje, medtem ko pri osebnih družbah (še posebej s.p.) takšnega formalnega vložka ni, ampak pri tem govorimo bolj o svojem denarju ali vložku, ki ga (so)lastnik podjetja angažira pri poslovanju podjetja (torej denar, nepremičnine, premičnine in ostala osnovna sredstva itd.). Lastniški kapital ne pomeni samo vplačilo osnovnega kapitala ob ustanovitvi podjetja, ampak še druge kategorije, pri čemer sta najpomembnejši npr. sredstva iz morebitne dokapitalizacije podjetja in v podjetju zadržani pretekli dobički.

Lastniški kapital kot način financiranja podjetja (še posebej pri kapitalskih družbah) ima nekaj prednosti in pomanjkljivosti. Med prednosti štejemo dejstvo, da lastniški kapital formalno ni potrebno odplačati (tako kot dolg) in ni nobene zaveze podjetja, da brezpogojno izplačuje donose na to sestavino kapitala, poleg tega večji lastniški kapital (ali lastni vložek npr. podjetnika posameznika) pomeni tudi večjo varnost za upnike podjetja in tako večjo boniteto podjetja (to ima več pozitivnih učinkov). So pa tudi določene slabosti tovrstnega financiranja, med katerimi lahko izpostavimo predvsem višjo zahtevano (vsaj implicitno) donosnost tega kapitala in (v primeru kapitalskih družb) tudi potencialno izgubo nadzora nad podjetjem, če v podjetje s kapitalskim vložkom vstopi nov lastnik. Pri delniških družbah je pri novih izdajah delnic še nekaj dodatnih slabosti tovrstnega financiranja.

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

Vsako podjetje (ne glede na pravno-organizacijsko obliko) potrebuje lastni vložek lastnikov oz. lastniški kapital. Kapitalske družbe celo ni mogoče registrirati brez vplačila osnovnega kapitala, osebne družbe pa tega vplačila sploh ne potrebujejo zaradi neomejene odgovornosti lastnikov. Lastniški kapital pri majhnih podjetjih pogosto pomeni začetni (ali celo edini) vir financiranja, saj se takšna podjetja pri bankah in drugih potencialnih posojilodajalcih težko zadolžujejo. Lastniški kapital pomeni namreč za upnike določeno varnost oz. zavarovanje za upnike, saj se ob morebitni likvidaciji ali stečaju najprej poplačajo upniki, lastniki pa so upravičeni do izplačila kapitala samo, če po poplačilu upnikov v podjetju še ostane kaj premoženja. Če želi torej podjetje ali podjetnik normalno poslovati ali sploh poslovati (v primeru kapitalske družbe) potrebuje zadosten lastniški vložek v podjetje.

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

Pri kapitalskih družbah je minimalna višina vplačila osnovnega kapitala zakonsko predpisana in je odvisna od vrste pravno-organizacijske oblike podjetja (npr. €7.500 za družbo z omejeno odgovornostjo), dejansko pa je lahko lastniškega kapitala več. Tudi v praksi podjetja redko poslujejo samo z vplačanim osnovnim kapitalom, ampak postopoma znesek lastniškega kapitala povečujejo – vsaj na podlagi zadržanih dobičkov.

Pri osebnih družbah, kjer formalnega vložka lastnika ni, je seveda obseg v podjetju neposredno angažiranih sredstev lastnika odvisen vrste in vrednosti premoženja lastnika.

Višina lastniškega kapitala je seveda odvisna predvsem od tipa dejavnosti in obsega poslovanja podjetja. Samostojna podjetnica, ki se bo ukvarjala s frizersko dejavnostjo in bo za to uporabila najemniški salon, potrebuje bistveno manj lastnega vložka (oz. lastniškega kapitala), kot samostojni podjetnik, ki želi odpreti npr. mizarsko dejavnost.

Nasploh pri vprašanje, »koliko naj bo v podjetju lastniškega kapitala«, težko odgovorimo v absolutnem znesku, ampak se to v bistvu nanaša na razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (razmerje D/E). Tukaj pa je odgovor jasen: podjetje mora imeti takšno razmerje D/E, ki zagotavlja najnižji povprečni strošek financiranja (WACC). Dolžniški kapital (npr. bančni kredit) je vedno cenejši od pravilno ocenjenega stroška lastniškega kapitala, vendar pa z vedno večjim deležem dolga v financiranju raste tveganje podjetja (stroški plačila obrestni so namreč fiksni strošek za podjetje, ki ni odvisen od realizacije dobička). Tako se strošek dolgov povečuje s tveganjem podjetja (to pa se povečuje tudi, če se razmerje D/E povečuje).

Featured Posts
Recent Posts
Archive
Search By Tags
No tags yet.
Follow Us
  • Facebook Basic Square
  • Twitter Basic Square
  • Google+ Basic Square
bottom of page