top of page

POSOJILA, POSOJA DENARJA IN KREDITI ZA TISTE, KI NE DOBITE NA BANKI POSOJILA ALI KREDITA

Posojilo

Pravna podlaga je posojilna pogodba, sklenjena med družbo in družbenikom. V njej se določi znesek in ročnost posojila ter višina obresti. Pisna oblika posojilne pogodbe ni pogoj za njeno veljavnost, vseeno pa je priporočljivo, da se namene vodenja ustreznih računovodskih evidenc sklene v pisni obliki.

Prejeto posojilo in obresti vplivajo tako na bilanco stanja kot izkaz poslovnega izida družbe. V bilanci stanja se na pasivi prejeto posojilo izkaže kot finančna obveznost, zaradi česar se poveča delež dolgov in zmanjša delež kapitala v financiranju družbe. Z odplačevanjem glavnice se finančna obveznost v bilanci stanja zmanjšuje, obresti pa kot finančni odhodek vplivajo na poslovni izid družbe.

Davčne učinke posojila je treba presojati tako z vidika družbe kot z vidika družbenika. Za družbo so obresti odhodek, ki praviloma zmanjšuje davčno osnovo za odmero davka od dohodka pravnih oseb (DDPO). Obresti niso (v celoti ali delno) davčno priznan odhodek v naslednjih primerih:

  • posojilo ni namenjeno dejavnosti, iz katere bi družba dosegala obdavčljive prihodke,

  • družba in družbenik se za davčne namene štejeta za povezani osebi IN

  • obresti presegajo davčno priznano obrestno mero med povezanimi osebami; ALI

  • znesek posojila presega 4-kratnik zneska kapitala tega družbenika v družbi (t. i. pravilo tanke kapitalizacije).

Z vidika družbenika – fizične osebe - se prejete obresti štejejo za dohodek iz kapitala in so obdavčene z dohodnino po stopnji 25 odstotkov.

Povečanje osnovnega kapitala

O povečanju osnovnega kapitala odločajo družbeniki s sprejetjem sklepa o povečanju osnovnega kapitala. Na podlagi sprejetega sklepa in sklenjene pogodbe o vplačilu in prevzemu novih denarnih vložkov družbeniki vplačajo denar na račun družbe in prevzamejo nove poslovne deleže. Zaradi sprememb osnovnega kapitala in zneskov vložkov posameznih družbenikov je obvezno spremeniti družbeno pogodbo. Povečanje osnovnega kapitala začne učinkovati šele, ko je vpisano v sodni register.

V bilanci stanja se povečanje osnovnega kapitala na pasivi izkaže kot vezani kapital. Posledično se poveča delež kapitala in zmanjša delež dolgov v financiranju družbe. Povečanje osnovnega kapitala ne vpliva na izkaz poslovnega izida družbe.

Za kasnejše vračilo vplačanih sredstev je treba izpeljati postopek zmanjšanja osnovnega kapitala. Za postopek zmanjšanja osnovnega kapitala zakon postavlja precej pogojev in zahtev, ki morajo biti izpolnjeni. V kolikor družba izkazuje bilančni dobiček, se lahko vložena sredstva vrnejo tudi preko dividend – v tem primeru zmanjšanje osnovnega kapitala ni potrebno.

Izplačilo družbeniku – fizični osebi - se ob zmanjšanju osnovnega kapitala za namene dohodnine obravnava kot odsvojitev kapitala. Zato je fizična oseba dolžna vložiti davčno napoved za odmero dohodnine (kapitalski dobički). Praviloma bo v teh primerih davčna osnova nič, saj bosta nabavna vrednost in vrednost kapitala ob odsvojitvi enaki. V kolikor bo družba vložena sredstva vrnila v obliki dividend, so slednje na ravni družbenika – fizične osebe - obdavčene z davčno stopnjo 25 odstotkov.

Naknadna vplačila

Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila. Naknadna vplačila so mogoča zgolj, če družbena pogodba to izrecno določa. Sklep o vplačilu naknadnih vplačil sprejme poslovodstvo, razen če družbena pogodba ne določi, da morajo sklep sprejeti družbeniki. Sklep morajo v tem primeru družbeniki sprejeti soglasno.

Naknadna vplačila ne povečujejo osnovnega kapitala, osnovnih vložkov in poslovnih deležev. Zato pri naknadnih vplačilih ni treba spreminjati družbene pogodbe, sklep o vplačilu pa se ne vpiše v sodni register.

Preberite tudi: Množično financiranje (crowdfunding)

V bilanci stanja se naknadna vplačila na pasivi izkažejo kot kapitalske rezerve. Posledično se poveča delež kapitala in zmanjša delež dolgov v financiranju družbe. Naknadna vplačila ne vplivajo na izkaz poslovnega izida. O morebitnem kasnejšem vračilu naknadnih vplačil odločajo družbeniki. Pri vračilu obstajajo določene omejitve, in sicer:

  • vrnejo se lahko zgolj vplačana naknadna vplačila, ki niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi;

  • vračilo se ne sme opraviti prej kot tri mesece od dneva, ko je bil sklep o vračilu objavljen na predpisan način.

Z naknadnimi vplačili se ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži, zaradi česar v primeru kasnejšega vračila naknadnih vložkov ni treba izpeljati postopka zmanjšanja osnovnega kapitala. Posledično tudi odpade obveznost vlagati davčno napoved za odmero dohodnine od kapitalskih dobičkov. Vračilo naknadnih vplačil se namreč ne šteje za odsvojitev kapitala, saj poslovni deleži in osnovni vložki tudi po vračilu ostanejo nespremenjeni.

ABC financ za startupe: poskrbite za denarni tok in administrativno urejeno poslovanje!

/4.2.2015, Avtor: Stanislava Vabšek

Brez profesionalnega vodenja financ in administrativno urejenega poslovanja je praktično nemogoče izgraditi dolgoročno uspešno podjetje. Vse poslovne odločitve se odražajo tudi na bančnem računu podjetja, daleč najpomembnejša naloga za direktorje startupov pa je zagotavljanje zadostne količine denarja za nemoteno poslovanje. Kaj vse je treba pri tem upoštevati in kako se tega čim bolje lotiti, je udeležencem 9. izobraževalnega modula pospeševalnika Start:up Geek Housepredstavila Barbara S. Podlesnik iz Tehnološkega parka Ljubljana, strokovnjakinja za ekonomiko in finančno poslovanje.

”Podjetja ne propadejo zato, ker ustvarjajo izgubo, temveč zato, ker jim zmanjka denarja za tekoče pokrivanje obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlenih”, opozarja finančna strokovnjakinja Barbara S. Podlesnik.

Denarni tok je predpogoj za obstoj in rast

Skrb za zadostno količino denarja na bančnem računu oziroma zagotavljanje pozitivnega denarnega toka je ena najpomembnejših nalog direktorja startup podjetja. Enako velja za rast prihodkov ter skrbno nadzorovanje stroškov in maksimizacijo dobička. ”Pozitiven denarni tok je predpogoj za obstoj in rast podjetja. Je kri, ki poganja vse ostale funkcije v podjetju. Podjetja ne propadejo zato, ker ustvarjajo izgubo, temveč zato, ker jim zmanjka denarja za tekoče pokrivanje obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlenih,” je pomen pozitivnega denarnega toka ponazorila predavateljica.

Kako do načrta denarnih tokov iz poslovanja

Vsako startup podjetje bi si moralo pripraviti načrt denarnega toka iz poslovanja. Za začetek zadostuje preglednica, v katero vpišete začetno stanje denarja, nato pa vpisujete vse izdane račune, ki predstavljajo prihodke, in vse prejete račune, ki prestavljajo odhodke, ter izdatke za plače in druge obveznosti iz poslovanja (denimo plačilo DDV), ki povzročajo odlive na bančnem računu. Malce drugačen, bolj kompeksen način načrtovanja denarnega toka je prikazan v spodnji tabeli.

Poslovni model, ugoden za obratni kapital

Obratni kapital je še ena finančna kategorija, ki je pomembna za nemoteno poslovanje podjetij, sploh tistih, ki proizvajajo fizične produkte (npr. strojno opremo), ti pa zaloge materiala in končnih izdelkov. Izračun obratnega kapitala je prikazan v spodnji tabeli:

Kategorija, ki zanima banke in vlagatelje

Obratni kapital je kategorija, ki vedno zanima tudi banke in potencialne investitorje, saj problemi z obratnim kapitalom pomenijo težave z denarnim tokom. Za startupe je zato idealno, če lahko vzpostavijo takšen poslovni model, ki jim omogoča, da je čim manj denarja vezanega v zalogah in terjatvah ter da do plačil svojih kupcev pridejo čimprej. Na drugi strani pa imajo dobavitelje, s katerimi je mogoče s pogajanji doseči daljše roke plačila,” pojasnjuje predavateljica.

Potreba po dodatnih virih financiranja

Če je denar podjetja vezan v slabih terjatvah do kupcev, ki svojih računov zelo verjetno ne bodo plačali, in zalogah, ki jih ne moremo hitro pretopiti v izdelke, ki jih lahko prodamo in prejmemo denar na bančni račun, na drugi strani pa imamo dobavitelje, ki nas terjajo za plačila na valuto, mora podjetje najti dodatne vire financiranja, s katerimi bo lahko poplačalo kratkoročne obveznosti.

Alternativna vira – faktoring in verižne kompenzacije

Poleg lastniških investicij poslovnih angelov ali skladov tveganega kapitala sta alternativna vira financiranja za zagotavljanje zadostnega obratnega kapitala, ki prideta v poštev tudi za startupe, lahko tudi faktoring in verižne kompenzacije. Bančni krediti so namreč v teh zgodnjih razvojnih fazah rasti za startupe težko dosegljivi, saj banke pri podjetniških vlogah za posojilo običajno zahtevajo finančne izkaze za vsaj tri leta poslovanja oziroma zavarovanje posojila s podjetnikovim osebnim premoženjem.

Še pet pomembnih kategorij

Poleg zagotavljanja pozitivnega denarnega toka in zadostne količine obratnega kapitala je za startupe pomembnih še pet kategorij finančnega vodenja, upravljanja in nadziranja. Barbara S. Podlesnik je udeležencem ‘bootcampa’ predstavila njihov pomen in dejavnike, na katere morajo biti podjetniki pozorni, ko sprejemajo odločitve s finančnimi posledicami:

  1. pogodbe,

  2. stroški dela,

  3. režijski/splošni stroški,

  4. terjatve,

  5. davki.

Kategorija #1: Pogodbe

Dogovori, ki jih sklenete v pogodbah, se slejkoprej odražajo na bančnem računu podjetja in imajo lahko zelo daljnosežne posledice na pravice in obveznosti, zapisane v pogodbi. ”Pogodbe so pomembne predvsem takrat, ko pride do hudih časov, ko sta oba ali eden od pogodbenih partnerjev nezadovoljna oziroma se ne drži(ta) dogovorov, denimo rokov dobav ali dogovorjenih plačil. V primeru tožb lahko ugotovimo, da so pogodbe pogosto pomanjkljivo napisane, zato se pri najemanju pravne pomoči ravnajte po pravilu, da je brezplačen nasvet običajno najdražji,” svetuje predavateljica.

Dodaten nasvet glede pogodb

  • rok plačila: čim prej, tem bolje

  • intelektualna lastnina: kupčeva, če zanjo plača

  • garancije: čim manj, tem bolje

  • roki zaključka/dobave: čim dalj, tem bolje

  • penali: čim manjši, tem bolje, poskušajte se jim celo izogniti

  • boniteta partnerja: stalno jo preverjajte.

Velik vpliv na zagotavljanje pozitivnega denarnega toka imajo tudi pravočasno unovčene terjatve. ”Gre za vaš denar v rokah kupcev, zato vas ne sme biti sram in ne smete imeti slabega občutka, ko kličete za plačilo zapadlih faktur.”

Kategorija #2: Stroški dela

Dodaten nasvet glede stroškov dela

  • rastoči, zanesljivi prihodki: zaposleni, fiksne plače

  • prihodki iz projektov/nepredvidljivi: variabilne plače, zunanji

  • rastoče podjetje: zaposleni, fiksne plače

  • sezonski prihodki: zunanji izvajalci

  • specifična znanja: zunanji strokovnjaki

Kategorija #3: Režijski oz. splošni stroški

  • najemnine, stroški obratovanja (čiščenje, ogrevanje, elektrika),

  • storitve (računovodstvo, revizija, davčno svetovanje, IT storitve),

  • odpisi in zmanjšanja vrednosti,

  • raziskave in razvoj (R&D),

  • stroški iskanja novih poslovnih priložnosti,

  • stroški kadrovanja,

  • stroški svetovalcev, pravnikov in odvetnikov.

Dodaten nasvet glede režijskih stroškov

Kategorija #4: Terjatve

Dodatni nasveti glede terjatev

  • Najem agencije za izterjave s klicnim centrom, ki dolžnike vztrajno kliče in opominja. Pri tem je dobro to, da gre za nekoga tretjega, kar vam omogoča, da se lažje izgovorite, če vas vaši dolžniki kličejo in se pritožujejo nad nenehnimi klici.

  • Ne sprejmite izgovorov, kot so: ”sodelavka, ki skrbi za plačilni promet, je na bolniški ali dopustu, račun še ni parafiran ali čakamo na prilive, šele čez nekaj mesecev bomo lahko plačali.”

  • Če vam nekdo reče, da lahko plača šele čez nekaj mesecev, se skušajte z njim dogovoriti za mesečnadelna oz. obročna odplačila.

  • Kličite pogosto in vztrajno, tisti upnik, ki je najbolj ”tečen”, je običajno prvi poplačan.

Kategorija #5: Davki

  • če poslujejo pretežno z dobavitelji, ki so zavezanci za DDV, kaže razmisliti oziroma se z računovodjo posvetovati o tem, da tudi sami postanejo zavezanci za DDV. Tako bodo namreč lahko upoštevali vstopni DDV oziroma si z njim znižali obveznosti za plačilo davka.

  • če podjetja svoje izdelke in storitve prodajajo predvsem fizičnim osebam (denimo frizerski saloni in druge vrste osebnih storitev, ponudniki manjših zaključnih del v gradbeništvu ipd.), naj preučijo, kaj za njihov nastop na trgu pomeni, če bodo končnim kupcem poleg cene svojih storitev zaračunali še DDV, saj s tem lahko postanejo bistveno dražji v primerjavi s konkurenco.

Dodatni nasveti glede davkov

  • Podjetja, ki zaradi presežka vstopnega DDV (davek, obračunan na prejetih fakturah) nad izstopnim DDV (davek, obračunan na izstavljenih fakturah) od davčne uprave zahtevajo vračilo tega zneska, naj se pripravijo na morebiten davčni pregled, ki je v tovrstnih primerih precej pogost, je opozorila Podlesnikova.

  • Davčni pregled običajno pomeni, da davčni uslužbenec od vas zahteva vpogled v knjigo prejetih in izdanih računov, v naslednjem koraku pa tudi vpogled v posamične prejete in izdane račune. Pri tem je bistveno, da imate za vsa morebitna odstopanja od utečenih, običajnih poslovnih dogodkov, argumente in jasne dokaze, kako so ti dogodki povezani s poslovanjem podjetja.

  • Pri davčnem pregledu davčni uslužbenec opravi tudi t.i. navzkrižno preverbo, kar pomeni, da preveri, ali je dobavitelj, ki je vam izstavil račun in obračunal DDV, ta isti DDV dal v svoj davčni obračun.

  • Bodite pozorni v primerih, ko podjetje posoja denar ustanovitelju ali povezanemu podjetju, saj mora kot prihodek upoštevati oziroma najemojemalcu zaračunati davčno priznano obrestno mero.

  • Upoštevajte, da podjetje poleg rednih izkazov oddaja tudi davčno bilanco, zato naj bodo podjetja pozorna na davčno nepriznane odhodke, poleg tega pa tudi na morebitne davčne olajšave, denimo pri investicijah v opremo za raziskave in razvoj, ki znižujejo plačilo davčnih obveznosti.

Profesionalno voden startup

  • seznam prejete in izdane pošte (zadostuje excel tabela),

  • knjiga prejetih in izdanih računov (prav tako zadostuje excel tabela ali vodenje evidence v okviru računovodskega programa, ki ga podjetje uporablja),

  • jasna pravila, kdo je pooblaščen za sestavljanje, kontrolo in likvidacijo listin (računi, pogodbe, predračuni, obračuni, dobavnice, dobropisi, naročilnice, bančni izpiski),

  • sistem odobritve računov: likvidacija (parafiranje), zavrnitve, posredovanje v knjiženje in posredovanje v plačilo.

  • gospodarsko pravo (ZGD-1-UPB3, ZFPPIPP),

  • obligacijski zakonik (OZ-UPB1, Ur.l. 97/07),

  • zakonodaja vezana na gospodarske dejavnosti (trgovinska in panožna zakonodaja),

  • finančni predpisi in davčna zakonodaja (ZDDV, ZDDPO, ZdavP),

  • delovno pravna zakonodaja

  • varstvo osebnih podatkov,

  • varstvo konkurence,

  • varstvo potrošnikov.

Učinkovitost financiranja

Kapitalska ustreznost

Če podjetje s poslovanjem ustvarja izgubo, se s tem znižuje kapital podjetja. Osnovni kapital podjetja ne sme pasti pod zakonsko določen minimum, ki znaša 7.500 EUR (ne velja za startup podjetja, ki so mlajša od treh let), če pa pride do tega, mora podjetje pripraviti načrt za prestrukturiranje in dokapitalizacijo. Negativen poslovni izidi oziroma izguba pa je hkrati lahko tudi velika ovira pri prijavljanju na različne evropske ali javne projekte, pri poslovanju z državo oziroma javno upravo in pri vseh oblikah zadolževanja pri bankah.

Featured Posts
Recent Posts
Archive
Search By Tags
No tags yet.
Follow Us
  • Facebook Basic Square
  • Twitter Basic Square
  • Google+ Basic Square
bottom of page