Kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja

11. člen

(kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)

(1) Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju.

(2) Dolgoročna plačilna sposobnost je trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti.

(3) Pravna oseba ali podjetnik je dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska ustreznost).

(4) Dolgoročni viri financiranja pravne osebe ali podjetnika so:

1. kapital kot njegov lastni vir financiranja in

2. tiste njegove obveznosti kot tuji dolgoročni viri financiranja, ki so po svojih lastnostih in namenu v skladu s pravili poslovnofinančne stroke primerne za kritje obveznosti iz poslovanja in izgub zaradi tveganj, ki jim je pravna oseba ali podjetnik izpostavljen pri svojem poslovanju.

Kapitalska ustreznost podjetja

10.04.2008 ob 23:00

Kapital je finančna moč podjetja in je namenjen pokrivanju neuspešnih poslovnih poizkusov. Ustanovni kapital je le pogoj za formalen vstop novoustanovljenega podjetja na trg, kapitalska ustreznost podjetja pa pomeni mnogo več, pri čemer lahko predstavlja priložnost za razvoj ali ovira rasti.

Podjetje je kapitalsko ustrezno, ko razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter glede na tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov. Kapitalsko ustreznost lahko enačimo z investicijsko sposobnostjo oziroma posojilno sposobnostjo podjetja. Kapitalska neustreznost pa nastopi, ko izguba v tekočem letu skupaj s prenesenimi izgubami, doseže polovico osnovnega kapitala podjetja ali ko v podjetju pride do ocene, da je postalo prezadolženo. Ko se v podjetju doseže kapitalsko neustreznost, v večini primerov to pomeni pričetek prisilne poravnave.

Dejavnike kapitalske ustreznosti znotraj podjetja, se glede na možnost vplivanja, deli na bolj nespremenljive, med katerimi je vsekakor dejavnost podjetja, katere ni mogoče spremeniti čez noč, in na dejavnike, na katere se lahko vpliva dnevno. Vsaka dejavnost oziroma panoga ima posebnosti in s tem posebno sestavo premoženja, s katerim opravlja svojo dejavnost. Običajno to pomeni, da ima konkurenca podobno opremo in podobno sestavo stalnega premoženja v uporabi, ne glede na finančno sestavo. Med dejavnike kapitalske ustreznosti, ki se lahko neposredno obvladujejo, sodijo operativno vodenje podjetja in posebej sklepanje poslovnih dogovorov. Vsaka poslovna odločitev ima finančne posledice.

Vrste poslov izhajajo iz dejavnosti podjetja in določajo sestavo premoženja ter posledično obračanje tega premoženja. Obseg poslov pa je pomemben za določitev potrebnih virov financiranja za obstoječ ali želen obseg poslovanja. Dolgoročne ali strateške odločitve kot tudi tekoče vodenje poslov je izpostavljeno tveganjem. Od vrste in obsega poslov je odvisno, katerim tveganjem bo podjetje izpostavljeno in v kakšni meri. Kapitalska ustreznost podjetja je tako optimalna sestava virov financiranja in njihovega nadaljnjega razporejanja oziroma obvladovanja. Obvladovanje kapitalske ustreznosti v podjetju je med najpomembnejšimi zadolžitvami odgovornih v podjetju, saj lahko pomeni prelomne trenutke v poslovanju vsakega podjetja. Že samo en velik "zgrešen" posel, ali glede vrste ali obsega posla in tveganja, ki ga ta posel prinaša, lahko podjetje "porine" na rob obstoja.

Med kapital podjetja pa se dan danes vse bolj uvrščajo tudi nefinančni elementi, tako imenovani mehkejši dejavniki, kot so ljudje, informacija in "pravica" obremenjevanja okolja! Kar prinaša poleg finančno odgovornega še družbeno odgovorno poslovodenje z vidika kapitalske ustreznosti podjetja!