POSOJILA IN FINANCIRANJE KREDITIRANJE PODJETIJ, MALIH TER MIKRO OD 1.000 DO 30.000 EUR
Končno, glede na točko (15) smernic Skupnosti za državne pomočizareševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah „lahko pomoči za prestrukturiranje […] izhajajo iz javnih dobroimetij ali investicijskih družb, financiranih z javnimi sredstvi“ in vtočki (17) „kadar država doprinese ali zagotavlja financiranje podjetju v finančnih težavah, je treba obravnavati kot verjetno, da finančni transferji zajemajo elemente državne pomoči“.
eur-lex.europa.eu
Finally, according to paragraph 15 of the Community Guidelines on State aid for rescuing and restructuring firms in difficulty, “restructuring aid […] may come from State holding companies or public investment companies” and paragraph 17 “where funding is provided or guaranteed by the State to an enterprise that is in financial difficulties […]it must be deemed likely that the financial transfers involve State aid”.
eur-lex.europa.eu
Komisija meni, da je na podlagi tega postopka mogoče sklepati, dafinanciranje podjetij SLC ne vključuje nobene državne pomoči.
eur-lex.europa.eu
The Commission considers that this process makes it possible to conclude that SLC funding involves no State aid.
eur-lex.europa.eu
Redno financiranje podjetij CalMac, NorthLink 1 in NorthLink 2 zmanjšuje stroške poslovanja, ki bi jih ta podjetja sicer imela, in jim zagotavlja gospodarske koristi v primerjavi z drugimi podjetji, ki financirajo svoje dejavnosti samo iz komercialnih prihodkov.
eur-lex.europa.eu
The regular financing of CalMac and NorthLink 1 and NorthLink 2 reduces the operating costs that these undertakings would normally have to bear and provides them with an economic benefit compared to other undertakings which finance their activities based on commercial revenues only.
eur-lex.europa.eu
Na dinamiko dolgov vpliva več izrednih operacij, vključno z znatnimi pridobitvami finančnih sredstev, predvsem za morebitne dokapitalizacije bank in financiranje podjetij v državni lasti, ter razlikami med plačili obresti na podlagi nastanka poslovnih dogodkov in plačili obresti na gotovinski osnovi.
eur-lex.europa.eu
Debt dynamics are affected by several below-the-line operations, including sizeable acquisitions of financial assets, in particular for possible bank recapitalisation and financing to state-ownedenterprises (‘SOEs’) and differences between accrued and cash interest payments.
eur-lex.europa.eu
Potrebe po financiranju podjetij, ki so skušala pridobiti nadaljnjefinanciranje med 750 000 in 2,9 milijona EUR, so bile manjše od zanimanja osrednjega tveganega kapitala.
eur-lex.europa.eu
The funding needs of investee companies trying to raise follow-onfunding between EUR 750 000 and EUR 2,9 million have been below the interest level of mainstream venture capital.
eur-lex.europa.eu
Shema pomoči je osredotočena na tržno neuspešnost rizičnega kapitala in predvideva financiranje podjetij, predvsem v obliki lastniškega kapitala ali nepravega lastniškega kapitala.
eur-lex.europa.eu
The scheme is focused on risk capital market failure and provides fordelivery of finance to enterprises principally in the form of equity or quasi-equity.
eur-lex.europa.eu
Rizični kapital zadeva financiranje podjetij z lastniškim kapitalom z ugotovljenim potencialom hitre rasti na njihovih zgodnjih stopnjah.
eur-lex.europa.eu
Risk capital relates to the equity financing of companies withperceived high-growth potential during their early growth stages.
eur-lex.europa.eu
Finančni instrumenti, predvideni v okviru programa Obzorje 2020, bodo osredotočeni na financiranje podjetij, ki temeljijo na raziskavah in inovacijah, medtem ko bo novi program usmerjen v MSP v fazi njihove rasti in internacionalizacije.
eur-lex.europa.eu
In particular, the financial instruments foreseen under Horizon 2020 would focus on financing research and innovation-based enterpriseswhereas the new Programme would target SMEs in their growth and internationalisation phases.
eur-lex.europa.eu
Ker bo davek na finančne transakcije obremenil kratkoročne naložbe, bo povzročil povečanje povpraševanja po srednje- in dolgoročnih naložbah, značilnih za financiranje podjetij in držav.
eur-lex.europa.eu
As the FTT will be imposed on short-term investments, it will lead to an increase in demand for the medium to long-term investment typically used for company and government financing.
eur-lex.europa.eu
Financiranje na podlagi mezzanine se močneje opira na cashflowfinanciranih podjetij kot na realna jamstva.
eur-lex.europa.eu
Mezzanine credit is based more on beneficiary companies' expected cash flow than on real guarantees.
eur-lex.europa.eu
Ta 80-odstotna omejitev se ne uporablja za javno poroštvo, dodeljenoza financiranje podjetja, katerega dejavnost je izključno pravilno poverjena storitev splošnega gospodarskega pomena (SSGP) (9 ), in kadar so to poroštvo zagotovili organi oblasti, ki so to poroštvo poverili.
eur-lex.europa.eu
This limitation of 80 % does not apply to a public guarantee granted to finance a company whose activity is solely constituted by a properly entrusted Service of General Economic Interest (SGEI) (9 ) and when this guarantee has been provided by the public authority having put in place this entrustment.
eur-lex.europa.eu
Financiranje podjetij „enkrat samkrat“ v obdobju 52 tednov, npr. podjetij, ki niso upravičena do ponovnih financiranj v naslednjih letih.
eur-lex.europa.eu
Funding provided to companies on a ‘one-off basis’ within a 52-week period, i.e. companies not eligible for repeat funding in subsequent years
eur-lex.europa.eu
poziva vlade, naj preučijo ovire za samozaposlovanje romskih žensk in oblikujejo programe, ki bodo omogočili dostopno, hitro in poceni registracijo romskih podjetnic in samozaposlenih oseb, naj ustvarijo možnosti dostopnih kreditov – tudi z mikrokrediti - zafinanciranje podjetij romskih žensk, in poziva Komisijo, naj podpre te dejavnosti z ustreznim sistemom financiranja
europarl.europa.eu
Urges governments to examine barriers to self-employment by Romani women, and to create programmes to enable accessible, fast, and inexpensive registration for Romani women entrepreneurs and self-employed persons, to establish avenues for accessible credit – including micro-credit – for the financing of undertakings by Romani women, and urges the Commission to support these activities through relevant funding mechanisms
europarl.europa.eu
Naziv sheme pomoči Financiranje podjetij za vključevanje brezposelnih in financiranje lokalnih pobud za razvoj zaposlovanja v okviru socialnega gospodarstva
eur-lex.europa.eu
Title of aid scheme Financing of firms providing jobs for the unemployed and of local employment initiatives in the social economy area
eur-lex.europa.eu
Glede na priporočilno pismo z dne 6. marca 2001 je bila Biria GmbH seznanjena s tiho udeležbo in se je zavezala, da bo upravljanje infinanciranje podjetja Bike Systems v času veljavnosti te udeležbe potekalo tako, da bo podjetje lahko poravnavalo obveznosti, ki izhajajo iz tihe udeležbe.
eur-lex.europa.eu
In the comfort letter, dated 6 March 2001, Biria GmbH takes note of the silent participation, and undertakes to ensure that for the duration ofthe participation Bike Systems is managed and financed in such a waythat it is able to meet its obligations in respect of the participation.
eur-lex.europa.eu
To področje poslovanja zajema predvsem te dejavnosti: financiranjeneposrednih naložb, financiranje izvoza in projektov, financiranjenakupov in infrastrukture ter prestrukturiranje struktur financiranja podjetij in plasiranje posojil iz podjetja (povezovanje) za stranke, ki so srednja podjetja.
eur-lex.europa.eu
The structured financing activities include financing of direct investments, industrial projects, exports, acquisition and infrastructure financing as well as reorganisation of corporate financing structures and syndication of loans for medium-sized clients.
eur-lex.europa.eu
razviti finančne in tehnične zmogljivosti jamstvenih ustanov in bank, ki zahtevajo jamstva (garancije); – povečati financiranje podjetij zzagotavljanjem protigarancij.
eur-lex.europa.eu
to develop the financial and technical capacities of the guarantee institutions and the banks requesting the — guarantees
eur-lex.europa.eu
V zvezi s tem Nemčija navaja, da je financiranje podjetij RBG in BSM z obravnavanimi ukrepi – financiranje z navzkrižnim subvencioniranjem oziroma neposredno financiranje prek javnih delničarjev zadevnihpodjetij in neposredno financiranje prek združenja VRR – skladno s štirimi merili iz sodbe Altmark, zato se ne šteje za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.
eur-lex.europa.eu
In this regard, the German authorities claim that the financing of RBG and BSM through the measures at issue – both the financing provided through cross-subsidisation or directly by the public shareholders ofundertakings in question and the financing provided directly by VRR –respect the four criteria of the Altmark judgment and therefore cannot be regarded as aid within the meaning of Article 107(1) TFEU.
eur-lex.europa.eu
Prišel je čas, da se sprejmejo pomembne odločitve v zvezi z organizacijo našega finančnega sistema, njegovim mestom znotraj evropskega gospodarstva in njegovo vlogo, ki bi morala še naprej bitifinanciranje podjetij in posameznikov.
europarl.europa.eu
The time has come to take important decisions with regard to the organisation of our financial system, its place within the European economy and its role, which should remain the financing ofbusinesses and individuals.
europarl.europa.eu
Zelena javna naročila, tržno zasnovani instrumenti, financiranje podjetij za prestop na zelene tehnologije, ozaveščanje podjetij in potrošnikov, vse to se mora okrepiti.
eur-lex.europa.eu
Based on the outcomes of the Green Paper on market based instruments, further actions may be undertaken
eur-lex.europa.eu
Medtem ko se za podporo realnega gospodarstva in delovnih mest dodeljuje 200 milijard EUR, gre 2 milijardi EUR teh sredstev bankam brez zagotovila, da bodo denar uporabile za financiranje podjetij infizičnih oseb.
europarl.europa.eu
Whilst EUR 200 billion is being given to support the real economy and jobs, EUR 2 billion of it is going to the banks, with no guarantee that they will use the money to finance companies and private individuals.
europarl.europa.eu
Ker je podjetje Techmatrans pridobilo to financiranje po tržnih pogojih, ko je bilo v težavah in preden je bila odobrena državna pomoč, Komisija meni, da lahko utemeljeno domneva, da bo podobnofinanciranje podjetju na voljo v celotnem obdobju prestrukturiranja in pod vsaj enako ugodnimi finančnimi pogoji.
eur-lex.europa.eu
As Techmatrans acquired this financing at market rates, while being in difficulties and before state aid was awarded, the Commission considers that it is justified to assume that similar financing will beavailable to the company for the whole period of restructuring and under financial conditions which are at least as good.
eur-lex.europa.eu
V tem okviru neuspehi na trgu, povezani z inovacijami, ovirajo učinkovito financiranje podjetij z lastniškim kapitalom.
eur-lex.europa.eu
In that context, innovation-related market failures interfere with the efficient funding of firms with equity.
eur-lex.europa.eu
Komisija je zavzela predhodno stališče, da financiranje podjetjaNorthLink 1 po zapisniku verjetno ne bo izpolnilo četrtega merila Altmark, ki določa, da je treba stopnjo nadomestila določiti na podlagi analize stroškov, ki bi v tipičnem podjetju, ki je dobro vodeno, nastali pri izpolnjevanju obveznosti javne službe.
eur-lex.europa.eu
The Commission took the preliminary view that the financing ofNorthLink 1 under the MoA was unlikely to meet the fourth Altmark criterion, which requires that the level of compensation is determined on the basis of an analysis of the costs which a typical and well run undertaking would have incurred in discharging the public service obligations.
eur-lex.europa.eu
Državni organi v državah članicah si po najboljših močeh prizadevajo, da bi zagotovili neprekinjeno financiranje podjetij ingospodinjstev, ki se soočajo z vse večjimi kreditnimi omejitvami.
europarl.europa.eu
Public authorities within the Member States are making every effort to ensure continuity in the financing of businesses and households facing the growing risk of credit restrictions.
europarl.europa.eu
Treba je tudi poudariti, da ta pomoč ne more nadomestiti običajnih ukrepov, za katere so odgovorna podjetja, niti ni namenjena zafinanciranje podjetij ali njihovo prestrukturiranje.
europarl.europa.eu
It is also important to emphasise that this assistance is not a substitute for companies’ normal responsibilities, nor is it intended tofinance companies or lead to their restructuring.
europarl.europa.eu
Zahtevani zaščitni ukrepi se razlikujejo od države članice do države članice glede vsebine, pa tudi oblike prospekta za kotacijo ter učinkovitosti, metod in časovne razporeditve preverjanja danih informacij; posledica teh razlik ni le težje doseganje sprejema vrednostnih papirjev podjetij v uradno kotacijo na borzah večih držav članic, temveč tudi oviranje vlagateljev s stalnim prebivališčem oziroma sedežem poslovanja v eni državi članici pri pridobitvi vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzah drugih držav članic, in s tem oviranjefinanciranja podjetij in vlaganja na območju celotne Skupnosti.
eur-lex.europa.eu
The safeguards required differ from Member State to Member State, both as regards the contents and the layout of the listing particulars and the efficacy, methods and timing of the check on the information given therein; the effect of these differences is not only to make it more difficult for undertakings to obtain admission of securities to official listing on stock exchanges of several Member States but also to hinder the acquisition by investors residing in one Member State of securities listed on stock exchanges of other Member States and thus to inhibitthe financing of the undertakings and investment throughout the Community.
eur-lex.europa.eu
za BNPP Vostok: vloge, potrošniška posojila in financiranje podjetij.
eur-lex.europa.eu
for BNPP Vostok: deposits, retail loans and wholesale financing.
eur-lex.europa.eu
Družba si pri prošnji za dovoljenje za vključitev v organizirano borzno poslovanje prizadeva doseči več pomembnih finančnih ciljev, ki vključujejo (a) povečanje in razvejitev virov financiranja podjetij s ciljem pridobivanja premoženja in delnic; (b) izboljšanje finančnega položaja družbe, katere delnice kotirajo na borzi, kar zadeva imetnike zadolžnic, dobavitelje in druge upnike, ki sprejemajo delnice kot jamstvo za dolg, in (c) borzno vrednotenje družbe, tako da se olajša vse prihodnje transakcije združitev in prevzemov.
eur-lex.europa.eu
In applying for admission to listing on a regulated stock exchange a company seeks to achieve several significant financial objectives, which include (a) increasing and diversifying the sources of corporatefinancing with a view to pursuing asset and stock acquisitions; (b) increasing the financial standing of the listed company with respect to debt holders, suppliers and other creditors accepting the stock as a guarantee of debt; and (c) obtaining a market valuation for the company, so as to facilitate merger and acquisition transactions at any future date.
eur-lex.europa.eu
Posojilni instrument za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v Bolgariji: oblikovanje posojilnega instrumenta, ki je namenjen financiranju podjetij v zasebnem sektorju za projekte energetske učinkovitosti v industriji in manjše projekte obnovljivih virov energije.
eur-lex.europa.eu
Bulgaria Energy Efficiency and Renewable Energy Credit Line Facility: the establishment of a credit facility intended to finance private sectorcompanies for industrial energy efficiency and small renewable energy projects.
OSNOVE LASTNIŠKIH OBLIK FINANCIRANJA MSP IN RAZVOJ TRGA RIZIČNEGA IN TVEGANEGA KAPITALA V REPUBLIKI SLOVENIJI Mag. BORIS PFEIFER PRVI KAPITAL, POSLOVNO SVETOVANJE, d.o.o TRUBARJEVA 11 2000 MARIBOR boris.pfeifer@prvikapital.si Marec 2008 KAZALO POVZETEK ..................................................................................................................... 3 1. Uvod ....................................................................................................................... 4 2. Pojem tveganega kapitala ........................................................................................ 5 3. Faze investiranja z lastniškim in tveganim kapitalom .................................................. 7 4. Viri lastniškega financiranja podjetij ........................................................................... 9 5. Rizični kapital ........................................................................................................ 11 6. Pomen tveganega kapitala za financiranje malih in srednjih podjetij ......................... 12 7. Financiranje s tveganim kapitalom .......................................................................... 13 8. Splošna organizacijska struktura skladov tveganega kapitala v EU ............................. 16 9. Glavne značilnosti tveganega kapitala ..................................................................... 17 10. Značilnosti investicij tveganega kapitala ................................................................ 19 11. Naložbe tveganega kapitala v Evropi ..................................................................... 20 12. Stanje skladov in naložb tveganega kapitala v Sloveniji ........................................... 23 13. Evropske uredbe in priporočila za razvoj trga tveganega kapitala ............................. 27 13.1 Stališča Evropske komisije .................................................................................. 27 14. Ukrepi Vlade RS na področju spodbujanja lastniških oblik financiranja podjetij ............ 29 SKLEP ......................................................................................................................... 35 LITERATURA: ............................................................................................................... 36 VIRI: ........................................................................................................................... 36 3 POVZETEK Tvegani kapital predstavlja kapitalske vložke v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, s strani zunanjih investitorjev, ki niso neposredno ustanovitelji podjetja, vendar so kljub temu pripravljeni investirati lastni kapital v zelo tvegane začetne in razširitvene faze razvoja podjetja. Vse raziskave v svetu kažejo, da ima tvegani kapital pomembno vlogo pri zaposlovanju, rasti prodaje in tehnološkem razvoju podjetij. V večini razvitih evropskih držav se posveča velika pozornost naložbam tveganega in lastniškega kapitala v mikro, mala in srednje velika podjetja ( v nadaljevanju MSP), saj imajo ta podjetja velik vpliv na razvoj celotnega gospodarstva. Velik pomen tveganemu kapitalu in na splošno lastniškim oblikam financiranja podjetij pripisuje tudi Evropska komisija. Prednosti evropske konkurenčnosti so po mnenju komisije odvisne od integriranega, odprtega in konkurenčnega finančnega trga, ki zajema tudi tvegani kapital. Slovenija je v različnih primerjalnih analizah, glede poslovnega okolja za delovanje skladov tveganega kapitala, na repu evropskih držav. Vlada Republike Slovenije je zato pripravila program ukrepov, ki bi izboljšali stanje na tem področju. Konec leta 2006 je bil sprejet nov paket davčnih zakonov, v katerih se prvič omenjajo davčne olajšave za naložbe tveganega kapitala, če se izvajajo preko pooblaščenih družb tveganega kapitala. V letu 2007 pa je bil sprejet tudi Zakon o družbah tveganega kapitala (Ur. L. RS, št. 92/2007). Zakon predvideva ustanovitev družb v okviru Zakona o gospodarskih družbah in ne ustanovitev posebnih pravno organizacijskih oblik, kar bo olajšalo in poenostavilo registracijo takšnih družb. Družba tveganega kapitala bo imela zunanjega upravljavca in s tem razvidnejše poslovanje in ločevanje upravljavskih stroškov in stroškov naložb. Nadzor poslovanja takšnih družb bo prevzelo Ministrstvo za gospodarstvo. Analiza trenutnega stanja je pokazala, da je v Sloveniji še vedno zelo zahtevno mobilizirati ponudbo s strani zasebnih investitorjev, kot tudi dvigniti pripravljenost in potrebe ciljne skupine nastajajočih in rastočih MSP, da bodo sprejela tvegan kapital in s tem pristala na delitev lastništva podjetja. Zato je bil Javni sklad RS za podjetništvo skladno s Strategijo razvoja Slovenije in Akcijskim načrtom za leti 2005 in 2006 ter s Poslovnim in finančnim načrtom za leto 2006 zadolžen, da izpelje ustanovitev javne družbe tveganega kapitala. Ugotavljamo lahko, da je Slovenija naredila prve pozitivne korake k razvoju trga tveganega kapitala. Tako na ponudbeni strani kot tudi na povpraševalni strani obstajajo potenciali, ki bi jih morala Slovenija izkoristiti. Enostranskega odgovora, kaj je pomembneje, ali ponudba finančnih sredstev v obliki tveganega kapitala, povpraševanje po tveganem kapitalu s ponudbo obetavnih razvojnih projektov, ali kakšen drug ukrep države na področju izobraževanja, financiranja raziskav, zaščite intelektualne lastnine, ustanovitve javne družbe tveganega kapitala itd., ni mogoče dati. Vsekakor največjo odgovornost za razvoj trga tveganega kapitala v Sloveniji nosi država, ki bo morala uveljaviti še kar nekaj vzporednih ukrepov, če želimo dohiteti razvoj na tem področju v razvitih evropskih državah. 4 1. UVOD V večini razvitih držav se danes posveča velika pozornost financiranju malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju: MSP), predvsem v njihovih zgodnjih fazah razvoja, zaradi pomembnega vpliva, ki ga imajo takšna podjetja na celotno narodno gospodarstvo. Eden pomembnejših partnerjev pri zagotavljanju finančnih sredstev se v gospodarsko razvitem svetu pojavljajo skladi tveganega kapitala. Skladi zapolnjujejo vrzel med začetnim stanjem, ko se MSP financirajo z lastnimi prihranki in stanjem, ko so podjetja dovolj finančno trdna, da se že lahko financirajo z bančnimi krediti. Z vprašanjem pospeševanja financiranja podjetij s tveganim kapitalom se ukvarjajo vse evropske države članice EU. Priporočila, ki bi jih morali upoštevati in uporabljati tudi v Sloveniji gredo v smeri naklonjene zakonodaje, predvsem davčnih spodbud tveganemu kapitalu, odpravljanju ovir za večje investiranje različnih finančnih institucij in spodbujanju podjetniške kulture. V Sloveniji se ni razvil trg lastniških oblik financiranja razvoja malih in srednje velikih podjetij. V zadnjih desetih letih je v Sloveniji delovalo nekaj predvsem tujih skladov tveganega kapitala. Rezultati dela teh skladov so minimalni, zato je Vlada Republike Slovenije pripravila program ukrepov, ki bi izboljšali stanje na tem področju. Slovenija mora graditi svoj gospodarski razvoj predvsem na malih podjetjih, s potencialom hitre rasti. Takšna podjetja pa potrebujejo kapital, ki ga lahko ponudijo skladi tveganega kapitala. V Sloveniji so finančne institucije, ki imajo kapital, da takšne oblike finančnih produktov lahko ponudijo. Dodatno pa bo ponudbeno stran tveganega kapitala povečala tudi javna družba tveganega kapitala Republike Slovenije. 5 2. POJEM TVEGANEGA KAPITALA Po opredelitvi EVCA1 (2003, 1) je tvegani kapital posebna oblika lastniškega kapitala, vloženega v posameznika, ki ima izvirno idejo ali patent, v mlada, hitro rastoča podjetja ali spreminjajoča se zasebna podjetja z enkratno poslovno priložnostjo oziroma inovacijo s potencialom, da se razvijejo v uspešno regionalno ali globalno podjetje. Evropska komisija je v Smernicah skupnosti o državnih pomočeh za področje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja2 (v nadaljevanju Smernice) definirala tvegani kapital kot naložbe investicijskih skladov (skladi tveganega kapitala), ki delujejo kot naročniki, v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, ko upravljajo denar posameznikov, institucij ali lastni denar, ter se uporablja za financiranje začetne faze in razširitvene faze, ne pa za zamenjavo sredstev in odkupe. Tvegani kapital bi lahko opredelili, da predstavlja kapitalske (lastniške) vložke v mikro, mala in srednje velika podjetja s strani zunanjih investitorjev, kot pravnih oseb (skladov ali družb tveganega kapitala), ki niso neposredno ustanovitelji podjetja, vendar so kljub temu pripravljeni investirati lastni kapital v zelo tvegane začetne in razširitvene faze razvoja podjetja (semenska, zagonska in razširitvena faza). Vložek ni dolžniški vir (kredit), ki bi ga podjetje moralo vrniti, temveč predstavlja osnovni ali dodatni lastniški vir, ki ob propadu podjetja služi za poplačilo dolga podjetja in ga investitor ne more zahtevati nazaj. S tem investitor prevzema riziko investiranja, za ta riziko pa zahteva ustrezno visok donos na vložek. Ko podjetje doseže ustrezno velikost in ceno na trgu, investitor obvezno izstopi iz podjetja (običajno to naredi v treh do šestih letih) in proda svoj lastniški delež obstoječim lastnikom ali zunanjim investitorjem. Tvegani kapital je predvsem potreben podjetjem v začetnih fazah razvoja, ki hitro rastejo, se širijo in imajo zagotovljen obsežen tudi tuji trg. 2.1 Načrtovani poslovni model JDTK Da bi se povečale zasebne investicije v »start-up« podjetja in inovativna podjetja s potencialom hitre rasti, predlagani poslovni model Ministrstva za gospodarstvo RS predvideva partnerstvo med različnimi zasebnimi investitorji in javnimi sredstvi preko skupnih vlaganj v MSP-je. Takšna struktura bo zasebnim investitorjem znižala prag tveganja, ki ga prevzamejo z investicijo v rastoče podjetje, na drugi strani pa jim zagotavlja popolno neodvisnost pri sprejemanju odločitev o naložbah in upravljanju naloženih deležev zasebnega kapitala. JDTK bo namreč samostojna pravna oseba, ki pa bo investirala v MSP le pod pogojem, da bo izbrano podjetje uspelo pridobiti tudi kapital zasebne družbe tveganega kapitala oziroma drugih zasebnih investitorjev. Predlagani poslovni model delovanja JDTK zagotavlja, da bo delovanje JDTK usmerjeno v razvoj perspektivnih in rastočih podjetij ter bo s svojim delovanjem pripomoglo k razmahu naložb trga tveganega v Sloveniji. Posamične naložbe JDTK bodo strukturirane in izvedene, kot je uveljavljena praksa v državah članicah EU in po načelih tržnih zakonitosti. Struktura naložb v posamično MSP lahko zajema kombinacijo lastniškega kapitala, mezzanin kapitala in bančnih posojil. 1 EVCA - Eropean Venture capital Association (Evropsko združenje tveganega kapitala) . 2003. Ustanovljeno 1983 s sedežem v Brussels. Dostopno na: http://www.evca.com/html/about_what.asp (12. 02. 2007). 2Uradni list Evropske unije C194/2. 2006. Smernice skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja z dne 18. 08. 2006, 8. 6 V vsak projekt bo vložen tudi zasebni kapital, kar pomeni večanje obsega investicijskih sredstev za razvojne naložbe in zagotavlja tržno naravnanost projektov, ki bodo podprti. Zasebni kapital namreč ne bo podprl projektov, ki niso ekonomsko upravičeni. JDTK bo sodelovala z institucionalnimi investitorji, zasebnimi družbami tveganega kapitala in bančnimi skupinami, institucionalnimi investitorji in drugimi finančnimi institucijami, ter drugimi poslovnimi subjekti po pogojih, ki jih določajo Smernice EU. Predlog poslovnega modela JDTK je predstavljen na spodnji sliki in obrazložen nadaljevanju. 7 3. FAZE INVESTIRANJA Z LASTNIŠKIM IN TVEGANIM KAPITALOM Z lastniškim kapitalom je možno financirati različne razvojne faze (stopnje) podjetja. V vsaki od teh faz se pojavljajo različne vrste potreb po lastniškem kapitalu in različne dobe do realizacije investicije. V nekaterih od teh faz se pojavlja tudi financiranje skladov tveganega kapitala. Evropska komisija je v Smernicah opredelila pet faz investiranja z lastniškim kapitalom in sicer: Semenska faza (semenski kapital; ang. Seed capital) pomeni lastniško financiranje, ki se zagotovi za proučevanje, presojo in razvoj začetnega koncepta pred zagonsko fazo. Zagonska faza (zagonski kapital ang. Start up capital) pomeni lastniško financiranje za razvoj proizvodov in začetno trženje, zagotovljeno podjetjem, ki še niso prodala svojih proizvodov ali storitev na trgu in še ne ustvarjajo dobička. Zagonska in semenska faza predstavljata skupaj začetno fazo (začetni kapital; angl. Early stage capital), kar pomeni skupaj semensko in zagonsko fazo lastniškega financiranja). Razširitvena faza (kapital za širitev; ang. Expansion capital) pomeni lastniško financiranje za širitev in razvoj podjetja, s katerimi se lahko posluje ali se ne more poslovati na meji rentabilnosti oziroma se posluje z dobičkom, za namene povečanja proizvodne zmogljivosti, razvoja trga ali proizvoda ali zagotavljanja dodatnega obratnega kapitala. Faza zamenjave kapitala (nadomestni kapital; ang. Replacement capital) pomeni nakup obstoječih delnic v podjetju od druge zasebne organizacije za naložbe lastniškega kapitala ali drugega delničarja oziroma delničarjev. Zamenjava kapitala je imenovana tudi sekundarni nakup. Faza odkupa podjetja (kapital za odkup podjetja; ang. Buy-out capital) pomeni odkup podjetja od trenutnih delničarjev, vsaj kontrolnega deleža lastniškega kapitala podjetja, tako da se prevzamejo njihova sredstva in operacije s pogajanjem ali ponudbo v javnem razpisu. Evropska komisija je v Smernicah opredelila tudi faze investiranja tveganega kapitala. Investiranje tveganega kapitala je opredeljeno kot financiranje prvih treh investicijskih faz podjetja (semensko, zagonsko in razširitvena faza) in nikakor ne faze zamenjave kapitala in faze odkupa podjetja. 8 ZGODNJI KAPITAL (EARLY STAGE CAPITAL) TVEGANI KAPITAL (VENTURE CAPITAL) LASTNIŠKI KAPITAL (PRIVATE EQUITY) lastniška naložba v družbo, katere vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu. SLIKA 1: FINANCIRANJE RAZVOJNIH FAZ Tvegani kapital predstavlja v razmerju do nadomestnega in odkupnega kapitala, ki poleg tveganega kapitala tvorita zasebni lastniški kapital (private equity), z vidika potreb MSP precej pomembnejši finančni vir. Tvegani kapital namreč per se predstavlja nova sredstva za razvoj podjetja, medtem ko zasebni lastniški kapital brez tveganega kapitala teh sredstev neposredno ne zagotavlja. To seveda ne pomeni, da zasebni lastniški kapital za razvoj gospodarstva ni pomemben. Nasprotno, tudi ta kapital marsikdaj predstavlja nove možnosti za razvoj že obstoječih podjetij, ki lahko z vstopom novega lastnika pridobijo nov razvojni zagon. SEMENSKI KAPITAL (SEED CAPITAL) kapital za financiranje razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja ZAGONSKI KAPITAL (START UP CAPITAL) kapital za financiranje razvoja izdelkov, storitev in začetnega RAZŠIRITVENI KAPITAL (EXPANSION CAPITAL) kapital za financiranje nadaljnjega financiranja razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti ali razvoj trga NADOMESTNI KAPITAL (REPLACEMENT CAPITAL) odkup lastniškega deleža družbe od drugega investitorja KAPITAL ZA ODKUP DRUŽBE (BUY OUT CAPITAL) 9 4. VIRI LASTNIŠKEGA FINANCIRANJA PODJETIJ Obstajajo različni lastniški viri financiranja podjetja, kot so: lastna sredstva ustanovitelja, sorodnikov, prijateljev ali sodelavcev, zadržani dobiček, amortizacija, rezervacije, formalni finančni viri finančnih institucij, specializiranih za lastniške oblike financiranja podjetij (skladi ali družbe tveganega kapitala), neformalni finančni viri bogatih posameznikov t.i. poslovnih angelov3 , alternativne borze, specifične za MSP ali zaprta prodaja delnic (prodaja izven borze), mezzanin oblike financiranja (navidezni lastniški kapital4 . SLIKA 2: OBLIKE LASTNIŠKEGA FINANCIRANJA PODJETIJ Kateri vir lastniškega kapitala je najprimernejši, je odvisno od stopnje razvoja podjetja (faz življenjskega ciklusa podjetja) ali namenov, za katerega podjetje potrebuje lastniški kapital. Kapital, potreben za začetek poslovanja, običajno zagotovi podjetnik sam. V naslednjih razvojnih fazah pa so možne različne oblike in kombinacije virov lastniškega financiranja podjetij. V povezavi s fazami lastniškega financiranja podjetij se večkrat kot zadnja faza financiranja pojavlja financiranje navideznega lastniškega kapitala (imenovano tudi hibridno financiranje ali vmesne finance). V Slovenski zakonodaji so takšne vrste naložb opredeljene kot »mezzanin« oblika financiranja podjetij. Takšno financiranje je nekakšna vmesna faza med lastniškim in dolžniškim financiranjem. Financiranje ima lahko obliko dolžniškega instrumenta kot kuponskih obveznic ali lastniškega instrumenta v obliki prednostnih delnic. 3 "Poslovni angeli" pomenijo premožne fizične osebe, ki vlagajo neposredno v mlada nova in rastoča podjetja, ki ne kotirajo na borzi (semenski kapital), in jim dajejo nasvete, običajno v zameno za delež lastniškega kapitala v podjetju, a lahko zagotavljajo tudi druga dolgoročna sredstva. 4 Navidezni lastniški kapital je v Smernicah definiran kot naložba, kjer donos za imetnika (investitor/posojilodajalec) v glavnem temelji na dobičku ali izgubah zadevnega ciljnega podjetja ter so nezavarovani v primeru neizpolnitve obveznosti. V Slovenski zakonodaji (Zakon o podpornem okolju za podjetništvo Ur. l. RS št. 40/2004) je navidezni lastniški kapital opredeljen kot »mezzanin« oblika financiranja podjetij. LASTNIŠKO FINANCIRANJE INSTITUCIONALNI INVESTITORJI TK - skladi tveganega kapitala. NEFORMALNI INVESTITORJI TK - bogati posamezniki (t.i. poslovni angeli) JAVNA PRODAJA DELNIC - alternativne borze, specifične za MSP, - zaprta prodaja delnic (prodaja izven borze). NAVIDEZNI LASTNIŠKI KAPITAL - financiranje, kjer je možno spremeniti obliko financiranja v časovno opredeljenem okvirju. 10 V Sloveniji se običajno nova mala podjetja financirajo z lastniškimi viri ustanoviteljev, v poznejših fazah pa z zadržanim dobičkom ali krediti komercialnih bank. Za tehnološka podjetja s potencialom hitre rasti pa takšen način financiranja ni primeren, oziroma ni zadosten. Takšna podjetja potrebujejo financiranje z lastniškimi viri oziroma s tveganim kapitalom, ki pa ga v Sloveniji tako na ponudbeni kot na povpraševalni strani ni dovolj. SLIKA 3: BISTVENI VIRI FINANCIRANJA V RAZVOJU MSP Zgodnja rast POTREBE PO KAPITALU ČAS Semenski Zagonski Rast VISOKO TVEGANJE NIZKO TVEGANJE Ustanovitelj, družina, prijatelji, norci Poslovni angeli Formalni tvegani kapital Navidezni lastniški kapital in javna prodaja delnic 11 ZDA 5. RIZIČNI KAPITAL Pojem rizičnega kapitala se večkrat zamenjuje ali enači s pojmom tveganega kapitala. Evropska komisija je v Smernicah opredelila pojem "rizičnega kapital" (ang. Risk capital) kot širši pojem od tveganega kapitala glede na vire financiranja. Rizični kapital namreč pomeni tudi vlaganje navideznega lastniškega kapitala, vključno z neformalno naložbo poslovnih angelov, tveganim kapitalom in alternativnimi borzami, specializiranimi za MSP. Pojem rizičnega kapital torej zadeva lastniško financiranje podjetij iz različnih lastniških virov in ne samo iz tveganega kapitala oziroma preko skladov (družb) tveganega kapitala. Pojma rizični kapital in tvegani kapital imata enak pomen glede na to, v katere razvojne faze podjetja kapital vstopa (semenska, zagonska in razširitvena faza). Evropska komisija uporablja pojem rizični kapital, ko opredeljuje dovoljeno državno pomoč pri spodbujanju lastniških oblik financiranja podjetij. SLIKA 4: ZNAČILNOSTI RIZIČNEGA KAPITALA SEMENSKA FAZA ZAGONSKA FAZA RAZŠIRITVENA FAZA V terminološkem smislu se pojmovanje financiranje razvojnih faz tveganega kapitala in lastniškega kapitala razlikuje v Evropi od pojmovanja v ZDA. Tabela prikazuje terminološke razlike. SLIKA 5: RAZLIKA V TERMINOLOGIJI MED EVROPO IN ZDA Vir: European Commission. 2006. Report of the Alternative Investment Expert Group: Developing European Private Equity, 9. Neformalni Investitorji Institucionalni Investitorji Alternativne borze Navidezni lastniški kapital Neformalni investitorji - poslovni angeli Naložbe skladov Tveganega Kapitala Alternativne borze specializirane za MSP Kreditne ali garancijske pogodbe spremenjene v lastniški delež Tvegani kapital (ang. »Venture Capital«) Zamenjava kapitala (Nadomestni kapital) (ang. »Replacement Capital«) Kapital za odkup (ang. »Buy-out«) Tvegani kapital (ang. »Venture Capita«) Lastniški kapital (ang. »Private equity«) Lastniški Kapital ( ang. »Private equity«) EVROPA 12 6. POMEN TVEGANEGA KAPITALA ZA FINANCIRANJE MALIH IN SEDNJIH PODJETIJ Zagon in razvijanje malih in srednje velikih podjetij (MSP) je za vsako državo vitalnega pomena. MSP so namreč pogosto najbolj primeren okvir za realizacijo svežih in perspektivnih podjetniških idej ter okolje, v katerih se lahko preizkusijo, realizirajo ter unovčijo različne inovacije, ki so razvite v okviru univerzitetnih ter drugih raziskovalnih institucij. V primeru uspešnega razvoja pomenijo MSP možnost novega zaposlovanja, kar skupaj z drugimi posledicami uspeha MSP, ki imajo multiplikativen učinek, vpliva na gospodarski razvoj in rast BDP-ja in proračunskih prihodkov v državi. Dejavnikov, ki vplivajo na razvoj MSP veliko. V okviru tveganega kapitala se izpostavljata predvsem dva dejavnika: MSP potrebujejo za realizacijo podjetniških idej finančne vire. Ponavadi finančni vire zagotavljajo kar sami podjetniki iz svojih prihrankov. Ker pa takšno financiranje marsikdaj ne zadosti potreb po kapitalu (predvsem, če gre za visokotehnološke projekte), morajo MSP vire financiranja iskati v zunanjem okolju – na trgu. Pri tem pa se MSP soočajo s težavo, da dolžniških virov financiranja zaradi visokih tveganj, katerim so MSP izpostavljena, ni mogoče zagotoviti. Zagotavljanje ustreznih finančnih virov zato predstavlja eno izmed ključnih ovir za boljši razvoj segmenta MSP. MSP se predvsem v zgodnji fazi razvoja marsikdaj soočajo tudi s kadrovskim deficitom oz. s tem, da nimajo dovolj znanja, kako tudi iz organizacijskega in pravnega vidika realizirati svoje podjetniške ideje. Tvegani kapital je torej lahko za MSP zelo pomemben vir finančnih sredstev. V primeru, da se zagotavlja preko institucij (družb tveganega kapitala), pa lahko pomeni tudi vir znanja, kako iz ekonomskega in pravnega vidika realizirati podjetniške ideje. Družbe tveganega kapitala lahko namreč podjetju, v katerega vlagajo tvegani kapital, nudijo tudi pomoč pri poslovodenju oz. svetovanje v zvezi z realizacijo podjetniške ideje. Neposredna pomoč pri financiranju in poslovodenju MSP pa ni edina pozitivna posledica vstopa tveganega kapitala v MSP preko institucionalnih vlagateljev. Raziskave namreč kažejo, da vstop tveganega kapitala v MSP tudi posredno poveča možnost uspeha MSP. Na to vplivata predvsem dejstvi, da je institucionalni vlagatelj pripravljen vložiti tvegani kapital le v MSP z dobro izdelano poslovno strategijo in da je poslovodstvo ves čas soočeno s pričakovanju vlagatelja po tem večjih donosih, kar je nedvomno pomemben motivacijski element. Navedeno potrjuje npr. študija Združenja National Venture Capital Association (dalje NVCA) iz leta 2004 z naslovom »Koristi tveganega kapitala za ameriško gospodarstvo«, v katero je bilo vključenih več kot 20.000 podjetij za obdobje 1970- 2003. Ugotovili so, da igra tvegani kapital v ZDA v zadnjih letih pomembno vlogo pri zaposlovanju, rasti prodaje in tehnološkem razvoju podjetij. Podjetja v katerih je prisoten tvegani kapital so v letu 2003 zaposlovala 10 milijonov ljudi (9,4 odstotka zaposlenih v privatnem sektorju), ki so ustvarili v dolarjih 1,8 trilijona prihodkov (9,6 odstotka privatnega sektorja). V obdobju 2000-2003 se je v teh podjetjih povečala zaposlenost za 6,5 odstotka, medtem ko je v ostalih delih privatnega sektorja padla za 2,3 odstotka. Prav tako se je povečala prodaja za slabih 12 odstotkov, ko je v preostalih delih privatnega sektorja porasla za 6,5 odstotka. Podatki iz študije tudi kažejo, da so mala podjetja, ki imajo v strukturi financiranja prisoten tvegani dvakrat hitreje rasla od tistih, ki ga nimajo. 13 Nizko tveganje Visok pričakovan donos Nizek pričakovan donos Visoko tveganje 7. FINANCIRANJE S TVEGANIM KAPITALOM Podjetje, ki potrebuje ustanovitveni kapital oziroma finančne vire iz skladov tveganega kapitala, se mora dobro seznaniti s filozofijo in cilji skladov oziroma investitorji tveganega kapitala, kot tudi s procesom financiranja s tveganim kapitalom. Cilji investitorjev skladov ali družb tveganega kapitala ( v nadaljevanju: sklad tveganega kapitala) je ustvarjanje kapitalskega dobička na lastniški naložbi v podjetju. Za dosego tega cilja so investitorji pripravljeni narediti kakršnekoli organizacijske, poslovne, investicijske in kadrovske spremembe. Če je cilj podjetnika preživetje na trgu, se cilji investitorjev tveganega kapitala prav gotovo razlikujejo, saj pričakujejo od svojih naložb visoke donose v obliki kapitalskih dobičkov ob prodaji naložbe. Glede na razmerja med donosi in tveganji investitorji pričakujejo višje donose pri financiranju v zgodnejših razvojnih fazah podjetja, kot pa pri financiranju kasnejših razvojnih faz (Allen 2003, 446). To je razumljivo, saj so tveganja pri financiranju lastniškega kapitala v podjetja v zgodnjih razvojnih fazah neprimerno višja, kot je to primer pri podjetjih, ki so se že uveljavila na trgu. Zaradi visokih tveganj in zaščite svojih investitorjev se skladi tveganega kapitala raje usmerjajo na financiranje kasnejših razvojnih faz in na razpršitev naložb v različna podjetja iz različnih dejavnosti in z različno doseženo stopnjo razvoja. Pri takšnem načinu financiranja so skladi izpostavljeni manjšim tveganjem pa tudi hitrejšemu doseganju kapitalskih donosov in manjšim potrebam po aktivnem upravljanju investiranega podjetja, ki je v zrelejši razvojni fazi. Odnos med tveganji in pričakovanimi donosi (Hisrich in Peters 2002, 399) je predstavljen na sliki 5. SLIKA 6: TVEGANO FINANCIRANJE - TVEGANJE IN DONOS Vir: 1992, American Economic Development Council (AEDC). Temeljno vodilo pri oblikovanju strukture naložb so (Žugelj 2001a, 57) povzema opredelitev po (Silver, 1985, 242) trije aksiomi: (a)Investira naj se v dejavnosti, ki jih investitor vsaj deloma pozna. Aktivna pomoč investitorja pri poslovanju podjetja zahteva dobro poznavanje dejavnosti podjetja, če naj pripomore k njegovemu uspešnemu poslovanju. Zgodnja faza Financiranje razvoja Zamenjava kapitala in odkup podjetja 50 % ROI 40 % ROI 30 % ROI 14 (b)Začetno investiranje v večini primerov ni zadostno za uspešno poslovanje investiranega podjetja. Začetno investiranje predstavlja približno polovico celotne pričakovane vrednosti naložb. Zato je zaradi zagotavljanja likvidnosti sklada pomembno iskanje dodatnih virov, ki niso nujno tvegani kapital ampak so lahko tudi dolžniški viri financiranja podjetja. (c) Investira naj se zgolj 75% zbranih lastniških virov v skladu tveganega kapitala. Ostali del naj predstavljajo rezervna sredstva za morebitna nepredvidena dodatna investiranja, ki so nujna zaradi ohranitve obstoječih naložb. Investitorji tveganega kapitala običajno ne želijo imeti popolnega nadzora nad podjetjem, v katerega investirajo. Želijo pa imeti vsaj enega člana v nadzornih organih investiranega podjetja. Od vodstvene ekipe podjetja se pričakuje neposredno vodenje oziroma upravljanje podjetja. Investitorji tveganega kapitala pa so pripravljeni vodstveni ekipi pomagati pri strateških odločitvah, financiranju in strokovnem svetovanju na vseh potrebnih področjih. Preden investitorji tveganega kapitala sprejmejo odločitev o naložbi v posamezno podjetje, mora le-ta izpolnjevati vsaj tri osnovne kriterije (Hisrich in Peters 2002, 400), in sicer: Podjetje mora imeti močno vodstveno ekipo, ki je sestavljena iz posameznikov z izkušnjami in strokovnostjo na svojem področju, ki verjamejo v podjetje in uspeh projekta. Investitorji tveganega kapitala raje investirajo v prvorazredno vodstveno ekipo in v drugorazredne produkte kot obratno. Koliko investitorji tveganega kapitala zaupajo vodstveni ekipi, se pokaže pozneje v višini investiranih sredstev in številu investiranih faz v podjetje. Zaupanje v vodstveno ekipo se odraža tudi v podpori družine, še posebej zakonskega partnerja, vsakega ključnega člana vodstvene ekipe. Pozitivno družinsko okolje in podpora zakonskega partnerja omogočata, da posamezni ključni člani vodstvene ekipe delajo dlje, če je to potrebno tudi do 70 ur na teden za zagon in rast podjetja. Pogosto se investitorji tveganega kapitala pred sklenitvijo pogodbe srečajo z ožjimi družinskimi člani in opravijo obisk na domu podjetnika. Investitorji tveganega kapitala menijo, da je težko verjeti, da bo določen podjetnik uspešno vodil posel in vložil potrebni čas, če ga njegovo domače okolje pri tem ne podpira. Produkt, storitev oziroma tržna priložnost mora biti edinstvena, imeti mora različne prednosti na rastočem trgu. Pomembno je, da se zagotovi edinstvena tržna niša in konkurenčnost ter rast produkta ozirom storitve v času investicije. To edinstvenost je potrebno natančno specificirati v marketinškem delu poslovnega načrta, še bolje pa je, da se zaščiti s patentom oziroma z blagovno (trgovsko) skrivnostjo oziroma zaščito. Poslovna priložnost mora imeti visoko pričakovane donose na vložen kapital. Kakšni so ti pričakovani donosi je odvisno od več faktorjev, kot na primer od velikosti posla, stopnje razvoja podjetja, višine potenciala ter tveganja itd. Navadno v večini investicijskih projektov investitorji tveganega kapitala pričakujejo od 30 % do 60 % letni donos na investicijo. Avtorja Hisrich in Peters (2002, 399) ugotavljata, da je proces investiranja tveganega kapitala, ki zadostuje vsem predhodno navedenim kriterijem, tako umetnost kot znanost. Elementi umetnosti se kažejo v intuiciji investitorjev tveganega kapitala, v njihovem dobrem občutku in kreativnem razmišljanju, ki pripomore k profitabilnem upravljanju tega procesa. Elementi znanosti pa se kažejo v samem procesu sistematičnosti odločanja in vključenih tehnikah vrednotenja naložbe. 15 Od takrat, ko investitorji tveganega kapitala zagotovijo podjetju dolgoročno investicijo (navadno za obdobje petih let ali več), je pomembno, da med investitorji tveganega kapitala in podjetnikom obstaja vzajemno zaupanje in razumevanje. Pri izvajanju strateškega in operativnega načrta bodo prisotne tako slabe kot dobre novice, ki morajo imeti za posledico sprejemanje takšnih odločitev, ki bodo dolgoročno omogočile rast in razvoj podjetja. Investitorji tveganega kapitala morajo biti zato za podjetnika dosegljivi, in sicer za pogovore o problemih in o izvajanju strateških načrtov. 16 8. SPLOŠNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SKLADOV TVEGANEGA KAPITALA V EU Investicijski skladi z zasebnim kapitalom so v EU glavni nosilci investicij tveganega in zasebnega lastniškega kapitala v podjetja, ki ne kotirajo na borzi. Tak nosilec je lahko podjetje ali (neinkorporiran) neregistriran sporazum (npr. komanditna družba). Upravljanje sklada tveganega kapitala je lahko prepuščeno notranjim ali zunanjim upravljavcem. Zunanje upravljanje s strani neodvisnega upravljavskega podjetja je bolj pogosta oblika organiziranja in vodenja investicijskih skladov. Upravljavsko podjetje je običajno za svoje storitve plačano z letno provizijo, ki je najpogosteje 2% do 3% zneska investitorjevih zavez do denarnih vplačil investicijskemu skladu. Dodatno so običajno upravljavska podjetja ali individualni člani uprav upravičeni do deleža v skupnem ustvarjenem dobičku. Ta znaša od 20% do 30% dobička investicijskega sklada, ki se izplača upravljavcu, ko so bila investitorjem povrnjena vsa njihova investirana sredstva. V komanditnih družbah, so vlagatelji običajno t.i. »omejeni parterji«, obstajajo pa tudi »generalni partnerji«, ki so zadolženi za vodenje in upravljanje družbe. SLIKA 7: ORGANIZACIJSKA STRUKTURA INVESTIRANJA SKLADA TVEGANEGA KAPITALA Slika: Smith, Richart L., Janet K. Smith. 2004. Entrepreneurial Finance, 476. Omejeno partnerstvo - banke - pokojninski skladi - zavarovalnice PORTFELJNA PODJETJA Generalni partner - usmerja poslovanje - preverja priložnosti - sklepa posle - nadzoruje in svetuje - »žanje« investicijo Udeležba na dobičku (20- 30% od ustvarjenega dobička) Provizija za upravljanje (2-3%) 1% investicijskega kapitala Zvišanje vrednosti kapitala (70-80% od ustvarjenega dobička) 99% investicijskega kapitala SKLAD TVEGANEGA KAPITALA Investicijski kapital in vložek Finančne terjatve 17 9. GLAVNE ZNAČILNOSTI TVEGANEGA KAPITALA Investitorji tveganega kapitala in podjetniki so vključeni v proces, ki je namenjen dolgoročnemu ustvarjanju vrednosti za njih same, za podjetje, javnost in druge zainteresirane udeležence. Bistvo tega procesa je, da prevzamejo in vodijo tveganje, ki je naravnano in prilagojeno različnim priložnostim, in da prežijo na inovacije ekonomskega razvoja, ki bodo usmerjale ekonomski razvoj v prihodnje. Glavne značilnosti tveganega kapitala kot panoge so: Skladi tveganega kapitala so pravne osebe, ki jih običajno v Evropi ustanovijo institucionalni vlagatelji (investitorji). Ko skladi zberejo dogovorjen znesek sredstev, se zaprejo za nove vlagatelje (običajno je v skladu največ do 15 investitorjev). Zbrana sredstva skladi investirajo v različna podjetja tako, kot je bilo to predhodno dogovorjeno z investitorji v strategiji sklada; Največji investitorji v sklade tveganega kapitala so v Evropi banke, pokojninski skladi, zavarovalnice in premožni posamezniki. Prevladujejo institucionalni oziroma profesionalni investitorji. Investitorji so sposobni sprejemati samostojne investicijske odločitve in se zavedajo tveganja ter omejenih možnosti izstopa iz sklada; Povprečen investiran znesek malega sklada tveganega kapitala je med 500.000$ do 1 mio $ USD, pri velikih skladih nad 100 mio $ USD kapitala pa je minimalni investirani znesek v podjetja med 1 mio $ do 2 mio $ USD (Shepherd 2003, 5); Investitorji tveganega kapitala pogosteje skupaj investirajo v posamezen projekt kot pa vodijo investicijo sami (Shepherd 2003, 6); Upravljanje sklada je običajno ločeno od samega sklada tveganega kapitala. V takšnem primeru govorimo o zunanjem managementu sklada. Skladi so običajno organizirani kot omejeno partnerstvo. Generalni partner upravlja s skladom, medtem ko omejeni partnerji zagotavljajo investicijski kapital; Upravljavci sklada so običajno izkušeni ljudje, ki imajo dovolj znanja o panogi, v kateri deluje investirano podjetje. Cilj upravljavcev je maksimiranje vrednosti podjetja. Pri tem ima upravljavec precejšen vpliv na podjetje, predvsem na njegovo strategijo in zaposlovanje ključnih ljudi; Upravljavec sklada je aktivni lastnik investiranega podjetja, ki ga stalno spodbuja k povečevanju dobička in/ali rasti. Investirana podjetja so zato redno analizirana in nadzorovana z namenom izboljšanja njihovega dela; Skladi se običajno ustanovijo za določen čas (običajno za obdobje 10 let) Po tem obdobju se skladi sami likvidirajo in preostala sredstva, ki niso bila izplačana že prej, razdelijo med investitorje. V takšnem primeru govorimo o zaprtih skladih tveganega kapitala za razliko od odprtih skladov, ki so odprti za nove vlagatelje in delujejo za nedoločen čas; Skladi zagotavljajo fleksibilno financiranje, kar pomeni, da se sredstva v sklad vplačujejo na vpoklic, v zvezi s konkretnim projektom, prav tako pa se sredstva pri prodaji deležev sklada v kratkem roku izplačujejo nazaj investitorjem; Investitorji v sklade za obveznosti sklada odgovarjajo le s premoženjem, ki so ga vložili v sklad; Zahtevani donosi skladov tveganega kapitala so visoki in se gibljejo glede na fazo investiranja med 30% do 60% letno na vložen lastniški kapital; Običajna pogodbena razmerja med skladom in profesionalnim upravljavcem sklada vsebujejo klavzulo, da mora ekipa upravljavcev prispevati prav tako del kapitala v sklad (vsaj 1% vrednosti sklada). Upravljavski ekipi pripada honorar za upravljanje sklada v višini od 2% do 3% vrednosti kapitala sklada letno. Prav tako pa upravljavski ekipi pripada od 20% do 30% doseženega dobička. Dobiček se izplača upravljavcu, ko so poplačani vsi investitorji; 18 Upravljavci običajno poročajo svojim investitorjem vsaj dvakrat letno. Pri tem gre predvsem za kvalitativno oceno napredovanja investiranih podjetij v portfelju naložb. Poročila so zaupne narave, saj bi se drugače razkrivala poslovne skrivnosti investiranega podjetja; Vsako investirano podjetje ima samostojno managersko ekipo, ki je običajno motivirana tudi z deležem v dobičku ob izhodu sklada iz investicije; Sklad tveganega kapitala ostaja običajno kot investitor v podjetju tri do pet let. Kadar sklad vstopa v podjetje v začetnih fazah razvoja podjetja je doba investiranja med šest do osem let; Investitorji in upravljavci sklada se zavedajo, da je pozitivna »žetev« šele ob izstopu iz investicije. Najbolj pogosta izstopa iz investicije sta prodaja podjetja strateškemu investitorju ali izhod na borzo z javno prodajo delnic. Ena od pomembnih nalog upravljavcev sklada je tudi proučevanje alternativnih možnosti izstopa iz investicije. 19 10.ZNAČILNOSTI INVESTICIJ TVEGANEGA KAPITALA Spekter investicij tveganega kapitala je zelo razvejan. Zagotovi lahko finančna sredstev za zagon podjetja, zgodnji razvoj in širitev ali prestrukturiranje podjetja. Razvoj novih proizvodov ali tehnologij, povečanje obsega dolgoročnih sredstev ali preprosto znižanje zadolženosti podjetja so načini vstopa tveganega kapitala v nova ali v obstoječa podjetja (Penca 2001, 56). Evropska komisija je v Smernicah opredelila naslednje značilnosti investicij tveganega kapitala: • tvegani kapital ne pomeni samo pasivne lastniške naložbe ampak tudi aktivnega upravljavca, ki je sposoben projekt strokovno ovrednotiti in z naložbo tudi aktivno upravljati; • prvenstveni interes investitorjev je podjetje kar najhitreje razviti in naložbo po najvišji možni vrednosti prodati; • naložbe tveganega kapitala niso naložbe v vse faze financiranja lastniškega kapitala, ampak samo v tiste faze, ki pomenijo za podjetje dodatni kapital (predvsem svež denar). Tako so naložbe tveganega kapitala lahko samo v obliki povečanja osnovnega kapitala z vložki ali ustanovitveni kapital družbe; • namen vlaganja tveganega kapitala je definiran skozi začetne in razširitvene faze financiranja lastniškega kapitala in sicer : financiranje razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja (semenska faza), financiranje razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja (zagonska faza), financiranje nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti, razvoja trga, izdelkov ali storitev in zagotavljanje dodatnega obratnega kapitala (razširitvena faza); • tvegani kapital niso naložbe v delnice, poslovne deleže in deleže, pridobljene od obstoječih družbenikov podjetja. Kakršnakoli zamenjava lastništva kapitala, kot je to v fazi zamenjave kapitala ali fazi odkupa podjetja, ni tvegani kapital; • naložbe tveganega kapitala so lahko samo naložbe v podjetja, katerih vrednostni papirji niso in ne kotirajo na organiziranem trgu; • tvegani kapital niso naložbe, katerih namen je sanirati gospodarske družbe. 20 11.NALOŽBE TVEGANEGA KAPITALA V EVROPI V letu 2004 so investicije lastniškega kapitala dosegle rekordni nivo 36,9 mrd EUR in presegle obseg investicij v letu 2003 za 27% (EVCA Yearbook 2005, 29). Prav tako so zbrana sredstva za naložbe lastniškega kapitala v letu 2004 v znesku 27,5 mrd za 2% presegle zbrana sredstva v letu 2003. Podatki tabele 1 kažejo, da se interes investitorjev po nekajletni stagnaciji ponovno vzpenja. SLIKA 8: ZBRANA SREDSTVA LASTNIŠEGA KAPITALA 3.425 6.693 4.398 7.960 20.002 20.343 25.401 48.023 40.012 27.533 27.020 27.451 0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 EURO Million Vir: EVCA Yearbook 2005, 37 SLIKA 9: ZBRANA SREDSTA LASTNIŠKEGA KAPITALA GLEDE NA INVESTITORJE V LETU 2004 7,00% 9,20% 7,50% 6,10% 21,70% 19,30% 12,10% 13,50% 2,20% 1,50% Trg kapitala Akademska institucije Sklad skladov Zavarovalnice Pokojninski skladi Banke Vladne agencije Privatni investitorji Velika podjetja (korporacije) Druge naložbe Vir: EVCA Yearbook 2005, 38 Analize kažejo, da se razmerja glede največjih investitorjev lastniškega kapitala v obdobju od leta 2000 do leta 2004 niso bistveno spremenila glede na investitorje v letu 2004. To kaže, da bo potrebno tudi v Sloveniji spodbuditi in iskati med temi institucijami največje investitorje v lastniške naložbe in naložbe tveganega kapitala. 21 Obseg naložb lastniškega kapitala TABELA 10: OBSEG NALOŽB LASTNIŠKEGA KAPITALA GLEDE NA ŠTEVILO ZAPOSLENIH V INVESTIRANIH PODJETJIH V LETU 2004 17,00% 22,20% 9,00% 11,30% 9,10% 18,40% 5.000 + 1.000 - 4.999 500 - 999 200 - 499 100 - 199 20 - 99 Vir: EVCA Yearbook 2005, 50 Največji obseg naložb lastniškega kapitala, glede na procent doseženega družbenega produkta države (BDP) dosega že vsa leta v Evropi Velika Britanija. Sledijo ji Švedska, Francija in Nizozemska. Ostale države članice EU glede takšnih investicij zaostajajo za navedenimi. V Sloveniji takšne investicije predstavljajo samo 0,015% BDP, kar nas uvršča na rep evropskih držav. SLIKA 11: OBSEG NALOŽB LASTNIŠKEGA KAPITALA V % BDP V LETU 2004 0,003 0,013 0,023 0,042 0,06 0,066 0,093 0,105 0,11 0,119 0,119 0,149 0,154 0,171 0,203 0,246 0,345 0,356 0,363 0,585 1,103 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 Grčija Slovaška Češka Irska Avstrija Polska Švica Belgija Italija Madžarska Portugalska Finska Norveška Nemčija Danska Španija Europa Nizozemska Francija Švedska Velika Britanija Vir: EVCA Yearbook 2005, 55 22 Značilnosti dezinvestiranja V poročilu (EVCA Yearbook 2005, 78) so zbrani podatki o vrednosti prodaje (izstopa iz naložbe ozir. dezinvestiranje) kot o strošku, ki so ga imeli investitorji lastniškega kapitala. Tako je obseg stroškov prodaje v letu 2004 znašal 19,6 mrd EUR in je za 44% višji , kot je bil leta 2003. Skupaj je bilo v proces prodaje v letu 2004 v Evropi zajetih 4.195 podjetij. Najpomembnejša oblika izstopov iz naložb je bila prodaja deležev, ki predstavljajo 24% vrednosti vseh stroškov v znesku 4,6 mrd EUR. V številu prestavlja odprodaja deležev 21% delež, oziroma 951 odprodaj. Prodaja v obliki odplačila prednostnih delnic ali posojil je bila druga najpogostejša oblika odprodaje naložb v znesku 4,2 mrd EUR. Po številu prodaj predstavlja ta oblika 23% delež, oziroma 1.345 prodaj lastniških deležev. Prodaja drugemu skladu (investitorju lastniškega kapitala) predstavlja tretjo najpogostejšo obliko v letu 2004 v znesku 2,6 mrd EUR. V številu takšna odprodaja predstavlja 4,9% delež, oziroma 292 prodaj. Preko javne ponudbe delnic ali deležev je bilo za izvedenih za 2,3 mrd prodaj, kar predstavlja 12% delež. V številu to predstavlja 9% delež, oziroma 551 prodaj. Investitorji so dokončno odpisali za 1,9 mrd investicij, kar predstavlja 10% delež vseh prodaj v letu 2004. V številu odpisov to predstavlja 17% delež, ozirom 1.013 odpisov. Ostale oblike prodaj (prodaja finančnim institucijam in notranji odkupi) predstavljajo, kot kaže tabela 11, manjši obseg prodaj v Evropi. 23 12.STANJE SKLADOV IN NALOŽB TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI V Sloveniji danes deluje sedem skladov tveganega kapitala. Prav tako delujejo v Sloveniji tuji skladi tveganega kapitala, ki s svojo naložbeno politiko poleg držav srednje in vzhodne Evrope pokrivajo tudi Slovenijo. V Sloveniji nimajo svojega predstavništva, investirali pa so v posamezne slovenske projekte. Vsi ti skladi so usmerjeni predvsem v naložbe rizičnega kapitala in manj ali skoraj nič v naložbe tveganega kapitala. Pričakuje se, da se bo sprejetju Zakona o družbah tveganega kapitala ( ZDTK) v Sloveniji ustanovilo nekaj novih družb tveganega kapitala, ki bodo svoje aktivnosti pretežno usmerile v naložbe tveganega kapitala. (Odobritev s strani Ministrstva za gospodarstvo sta do 01. 03. 2008 pridobili dve družbi tveganega kapitala). Institucije ustanovljene doma in v tujini, ki so začele načrtovati aktivnosti/dejavnosti povezane s tveganim kapitalom in ki bi lahko koristile slovenskemu trgu MSP, so predstavljene v naslednji tabeli: 24 VLAGATELJI POTEZA Innovation and growth fund SIVENT HORIZONTE VENTURE MANAGEMENT KD PRIVATE EQUITY FUND ERA PV INVEST RAZVOJNI SKLAD GOSPODARSTVA - RGS Spletno mesto www.poteza.si www.sivent.s i www.horizonte. a t www.kd-group.si www.era.si www.pvinvest.s i www.razvojnisklad. si Tip kapitala zasebni sklad tveganega kapitala zasebni sklad tveganega kapitala upravljavec štirih skladov tveganega kapitala zasebni sklad tveganega kapitala naložbena poslovna skupina podjetje za naložbe, inžinering in svetovanje sklad GZS Leto ustanovitve 2007 2002 1994,1998,2001 2007 2006 2006 2006 Višina razpoložljivih sredstev /v mio EUR/ 40 6,6 28,4 do 70 30 8,3-20,7 3,5 Okvirna višina naložbe za posamezno podjetje /v mio EUR/ 2 0,1-1 1 3-15 0,1-2 0,05-1 / Število podprtih naložb 3 6 9 2 3 v fazi iskanja naložb 1 Še razpoložljiva sredstva /v mio EUR/ 40 1 cca 10 do 70 30 8,3 3,5 Vir: CRMG Ljubljana. 2006. Ponudniki tveganega kapitala v Sloveniji. Mateja Vadnjal, 2. Izdaja , Ljubljana 2006. 25 Tuji skladi tveganega kapitala s svojo naložbeno politiko v državah srednje in vzhodne Evrope deloma pokrivajo tudi Slovenijo. V Sloveniji nimajo svojega predstavništva, investirali pa so v posamezne slovenske projekte tudi v tujini. Ti skladi so CMEA Venturej iz San Francisca, INTEL Capital, Iris Capital, JAFCO Asie, KBC Private Equity, NEA New Enteprise Associates in New Path Ventures (Vadnjal 2006, 38). Ne glede na število domačih in tujih skladov, ki delujejo v slovenskem prostoru, ugotavljamo, da je stanje tveganega kapitala v Sloveniji še vedno skromno, kažejo pa se trendi rasti. V zadnjih petih letih (2001-2005) je bilo v Sloveniji investirano cca 22 mio EUR tveganega kapitala (Vadnjal 2006, 38). V letu 2005 se ocenjujejo investicije na 5 mio EUR, v letu 2006 pa je bilo že v prvi polovici leta investirano 10 mio EUR brez upoštevanja naložbe tveganega kapitala v podjetje AMIS d.o.o. zaradi zaupnosti podatka. Povprečen znesek vloženega kapitala v Sloveniji v obdobju 2001-2005 je 4,3 mio EUR na leto. Znesek se v zadnjih letih povečuje zaradi večjega števila skladov in projektov. Obenem pa se povprečen znesek posamezne investicije zmanjšuje. Večina poslov tveganega kapitala v Sloveniji se giblje do 1 mio EUR. Najmanjši načrtovani obseg poslov sklada po investiciji v Sloveniji je 500.000 EUR, največji zneski za posamezni sklad po investiciji pa so 3 mio EUR. Obseg ponudbe in naložb tveganega kapitala v Sloveniji krepko zaostaja za tovrstnimi naložbami v razvitih evropskih državah članicah EU in ZDA. Med komercialnimi oblikami financiranja, ki so na voljo MSP v Sloveniji, še vedno prevladujejo klasični dolžniški instrumenti financiranja, pomen in obseg tveganega kapitala pa ostaja razmeroma skromen tako v absolutnem kot v relativnem merilu. Podatki EVCA (2004, 8), prikazani v tabeli o razmerju med obsegom naložb iz naslova tveganega kapitala in bruto družbenim produktom (v nadaljevanju: BDP) kažejo, da je Slovenija v evropskem kot tudi srednjeevropskem merilu na dnu lestvice. SLIKA 12: PRIKAZ RAZMERJA MED OBSEGOM NALOŽB IZ NASLOVA TVEGANEGA KAPITALA IN BDP 0,011 0,015 0,016 0,022 0,031 0,036 0,051 0,052 0,088 0,089 0,098 0,101 0,116 0,154 0,159 0,18 0,194 0,241 0,274 0,307 0,38 0,825 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 Hrvaška Slovenija Slovaška Estonija Latvija Litva Avstrija Češka CEE povprečje Portugalska Polska Bolgarija Nemčija Madžarska Romunija Španija Irska Nizozemska Francija Finska Švedska Velika Britanija Vir: EVCA. 2004. Central and Eastern Europe Success Stories. 26 Ker naložbe tveganega kapitala dosegajo v državah EU med 0,2% do 0,3% BDP, v Veliki Britaniji in ZDA pa celo do 1% BDP, bi lahko bil letni naložbeni potencial v Sloveniji med 50 mio EUR do 75 mio EUR. Za doseganje razvitosti najbolj razvitih držav (1% BDP) pa celo 250 mio EUR. Zagotavljanje ustreznih finančnih virov torej predstavlja eno izmed ključnih ovir za boljši in hitrejši razvoj segmenta MSP, ki v primerjavi z večjimi podjetji praviloma težje dostopajo do zunanjih virov financiranja. Med komercialnimi oblikami financiranja, ki so na voljo MSP v Sloveniji, še vedno prevladujejo klasični dolžniški instrumenti financiranja, pomen in obseg tveganega kapitala pa ostaja razmeroma skromen tako v absolutnem kot v relativnem merilu. Podatki in analize kažejo, da je Slovenija v razmerju med obsegom naložb iz naslova tveganega kapitala in BDP v evropskem kot tudi srednjeevropskem merilu na dnu lestvice. 27 13.EVROPSKE UREDBE IN PRIPOROČILA ZA RAZVOJ TRGA TVEGANEGA KAPITALA Na regulativnem področju je bilo na ravni Evropskega Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije sprejetih veliko uredb, sporočil, priporočil in smernic za razvoj tveganega kapitala. Konec leta 2006 je bila skoraj vsa ta regulativa dopolnjena ali v celoti spremenjena. Usmeritve EU gredo v smeri poenostavitve in pospeševanja razvoja trga lastniških oblik financiranja MSP tudi s pomočjo javnih sredstev. V tem kontekstu se tudi sproščajo omejitve oblik in intenzivnosti državnih pomoči tudi na tem področju. Slovenija mora upoštevati uredbe, priporočila in smernice pri razvoju trga lastniških oblik financiranja podjetij z javnimi sredstvi. 13.1 Stališča Evropske komisije Evropske komisije meni, da lizbonski proces in lizbonske smernice dajejo zadosten okvir, v katerem je mogoče izboljšati dostop do financ preko reform na ravni posameznih držav in EU. Za trajnosten razvoj in rast delovnih mest je bistvenega pomena krepitev podjetništva, konkurence in inovativnosti predvsem malih in srednje velikih podjetij. Evropa mora dati na razpolago rizični kapital tistim MSP, ki imajo visoke potenciale hitre rasti. Raziskava (Milken Institute 2005, 58) je pokazala, da kar 14 odstotkov od 23 milijonov MSP, registriranih v EU, potrebuje boljši dostop do finančnih virov, saj še vedno naletijo na težave pri tem iskanju. Komisija ugotavlja, da so se naložbe tveganega kapitala v podjetjih v začetni fazi znižale od 4,2 milijarde EUR iz leta 2001 na 2 milijardi EUR v letu 2004, zato poziva države članice, da izboljšajo svoje politike in ustvarijo boljše pogoje za delovanje predvsem trga tveganega kapitala. Na strani povpraševanja komisija ugotavlja, da veliko podjetnikov potrebuje svetovanje glede prednosti in slabosti alternativnih oblik financiranja in o tem, kako potencialnim vlagateljem čim bolje predstaviti svoje naložbene projekte. Tudi programi pripravljenosti za naložbe morajo temeljiti na najboljših evropskih praksah. Skratka, stališče je, da mora Evropa razviti miselnost, na podlagi katere bodo podjetniki in tudi vlagatelji pripravljeni sprejeti in deliti tveganje. Prednosti evropske konkurenčnosti so po mnenju komisije odvisni od integriranega, odprtega in konkurenčnega finančnega trga, ki zajema tudi tvegani kapital. Za podjetnike, ki želijo razvijati svoja podjetja, postane zunanje financiranje potrebno, ko izčrpajo svoja začetna sredstva. Dobro obveščeni zasebni vlagatelji so pri tem bistvenega pomena za začetniške podjetniške posle. Komisija ugotavlja, da v Evropi močno primanjkuje resnih poslovnih angelov in drugih začetnih vlagateljev. Naložbe poslovnih angelov so v Evropi ocenjene na manj kot 10% enakih naložb v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Prav tako v Evropi ni dovolj zasebnih skladov tveganega kapitala, ki bi vlagali v podjetja v njihovih začetnih fazah. Vzroke komisija vidi v nizki donosnosti, ki so jih dosegli skladi v takšne naložbe v zadnjih desetih letih (v Evropi je bila donosnost v vseh naložbah tveganega kapitala 6,3% v ZDA pa 26%). Nizka stopnja donosnosti seveda ne more povišati ravni zasebnih naložb, ki jo potrebuje Evropa. Nezmožnost pridobiti tvegani kapital za začetne in zagonske naložbe onemogoča zlasti novim podjetjem pridobiti kapital za razširitev podjetja. Komisija ugotavlja, da so največje ovire za razvoj trga tveganega kapitala naslednje: 28 nestimulativne spodbude za naložbe zasebnih vlagateljev (poslovnih angelov), drobitev trgov in s tem delovanje skladov tveganega kapitala znotraj nacionalnih meja, velikost skladov in strokovno profesionalno delo teh skladov, nizki naložbeni potencial v začetne naložbe v večini držav EU (naložbe tveganega kapitala v začetne faze so v ZDA cca 0,04% BDP, kar dosegajo v Evropi le Velika Britanija, Švedska in Danska (COM 2006, 5)5 , nizke povprečne naložbe tveganega kapitala po projektu (povprečna naložba tveganega kapitala v Evropi je 0,9 mio EUR v ZDA 6,3 mio EUR (COM 2006, 5), neugodna davčna obravnava vlagateljev, ki vlagajo tvegani kapital preko meja, manjše izstopne možnosti in slabo čezmejno sodelovanje. Pomanjkanje zasebnih virov financiranja na začetni stopnji in stopnji zagona komisija načrtuje nadomestiti z javnimi vlaganji in javno-zasebnimi partnerstvi. V ta namen so oblikovani tudi finančni instrumenti različnih programov EU. Prav tako pa želi komisija z oblikovanjem novih pravil državnih pomoči premostiti to tržno vrzel. Države članice je komisija pozvala, naj na svoj način spodbudijo zasebne vlagatelje, ki so pripravljeni vlagati tvegani kapital v podjetja, vključno z uporabo javnih sredstev. Ta stališča in ugotovitve veljajo tudi za Slovenijo. Tudi v Sloveniji bomo morali razviti trg predvsem tveganega kapitala. Ključno vlogo pri tem pa bo morala odigrati država s pozitivnimi regulatornimi in davčnimi ukrepi. 5 COM (2006) 349 konč.. Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/financing/docs/com2006_financing_sme_growth/sec2006_841_fi nancing%20sme%20growth_sl.pdf (15. 03. 2007). 29 14.UKREPI VLADE RS NA PODROČJU SPODBUJANJA LASTNIŠKIH OBLIK FINANCIRANJA PODJETIJ Vlada RS je prepoznala nerazvitost trga lastniških oblik financiranja podjetij kot enega od sistemskih pomanjkljivosti za večji in hitrejši gospodarski razvoj. Zato strateško razvojne usmeritve za spodbujanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva že nekaj let usmerja v spodbujanje lastniškega financiranja, kar je razvidno tudi iz naslednjih dokumentov: V strategiji razvoja slovenije, sprejeti na redni seji Vlade RS dne 23.06.2005, je zapisano, da je nujno spodbujati naložbe in strateške projekte, ki so razvojno naravnani in s povezovalnimi mrežami pozitivno učinkujejo na regionalni ali mednarodni ravni in razviti nove modele financiranja razvoja MSP. Zato je v Akcijskem načrtu za leti 2005 in 2006 zastavljen projekt oblikovanja sklada tveganega kapitala za financiranje visoko tehnoloških malih in srednje velikih podjetij. Strateški dokument Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v sloveniji, sprejet na 47. redni Vlade RS dne 03.11.2005, pri ukrepih za povečanje konkurenčnosti natančno definira aktivnost ustanovitve mešanega sklada tveganega kapitala za financiranje začetnih faz tehnološko zahtevnih podjetij in rastočih podjetij ter predvideva sprejetje ustrezne davčne ureditve statusa skladov tveganega kapitala po dobrih evropskih zgledih. Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013 in skupaj z njim Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, ki ga je Evropska Komisija z odločbo potrdila dne 27. 08. 2007 (št. CCI 2007S1161PO001). Skupaj z nacionalnim strateškim referenčnim okvirjem predstavljajo sprejeti operativni programi v obdobju 2007-2013 programsko podlago za črpanje sredstev evropske kohezijske politike v RS. V okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 je v Analizi stanja o spodbujanju podjetništva poudarjen pomen skladov rizičnega kapitala, saj takšne naložbe ustvarjajo in širijo nove poslovne dejavnosti, ki omogočajo dodatna R&R vlaganja, pospešujejo konkurenčnost in gospodarsko rast. Zaradi pomanjkanja virov financiranja in vse večjih potreb podjetniškega okolja Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 opredeljuje Strategijo za razvoj. V okviru prednostne usmeritve je sprejet tudi ukrep za zagotavljanje pomoči za hitro rastoča in inovativna mala in srednje velika podjetja z lastniškimi viri financiranja (skladi tveganega kapitala). Dopolnjen program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013 je Vlada RS sprejela 15.11.2007, sklep št. 31001-1/2007/13 (v nadaljevanju program ukrepov). Program ukrepov po svoji vsebini izhaja iz predhodno navedenih strateških dokumentov, ki posegajo na področje ekonomske politike. Program ukrepov tako predstavlja akcijski dokument za izvedbo ukrepov na področju lastniškega financiranja, ki jih zahtevajo nadrejeni dokumenti in se pri tem opira tudi na mednarodne primerjave in raziskave. V programu ukrepov je določeno, da se bo za vzpodbujanje lastniških oblik financiranja MSP ustanovila javna družba tveganega kapitala. Družba bo financirana z javnimi sredstvi, naložbe tveganega kapitala v MSP– je s potencialom hitre rasti pa se bodo izvajale v kombinaciji z ostalimi zasebnimi družbami tveganega kapitala in drugi zasebni investitorji. 30 Navedeni dokumenti predstavljajo sprejeta nacionalna izhodišča, ki narekujejo potrebo po operativnem izvajanju ukrepov za spodbujanje lastniškega financiranja v Sloveniji. Največjo vlogo pri tem ukrepu izvaja Ministrstvo za gospodarstvo, ki si je v letu 2006 postavilo za cilj spodbuditi rast trga tveganega kapitala z naslednjimi vzvodi: 1. statusno pravno opredelitvijo družbe tveganega kapitala (DTK) in določitvijo omejitev v zvezi z delovanjem DTK z namenom zagotoviti, da bo glavna dejavnost DTK vlaganje tveganega kapitala v perspektivna MSP, ki niso sposobna pridobiti zadostnih virov financiranja na trgu; 2. določitvijo davčnih olajšav, ki bodo spodbujale ustanavljanje in delovanje DTK in investiranje v DTK; 3. ustanovitvijo javne družbe tveganega kapitala (JDTK), ki bo skupaj z zasebnimi investitorji investirala v MSP in s tem zniževala naložbene rizike zasebnih vlagateljev, stroške vrednotenja, vodenja in nadziranja naložb in spodbujala zasebne vlagatelje k večjim investiranjem v začetne (semenska faza) faze investiranja projektov. Ministrstvo želi z navedenimi ukrepi zasledovati cilje skupnega interesa, kot je rast gospodarstva, predvsem MSP in rast zaposlovanja. Obenem pa ukrepe usmeriti v odpravo tržne nepopolnosti, ki vplivajo na zagotavljanje tveganega in lastniškega kapitala zlasti za novo ustanovljena ter mlada in inovativna MSP v Sloveniji. Država želi, da bo pomoč omejena na najmanjši možni znesek, da bodo obstajala za naložbe tveganega in lastniškega kapitala tudi znatna zasebna sredstva, da bodo naložbe usmerjene v ustvarjanje dobička in da se bodo naložbe upravljale na podlagi tržnih zakonitosti. K1. Statusno pravna ureditev tveganega kapitala Statusno pravna ureditev tveganega kapitala je opredeljena v Zakonu o družbah tveganega kapitala (v nadaljevanju ZDTK), ki je bil sprejet 10. 10. 2007 in objavljen v Ur. l. RS št. 92/2007). Neposreden razlog za sprejem ZDTK je bil določiti primerno pravnoorganizacijsko obliko DTK, katere temeljni namen bo akumulacija sredstev s strani potencialnih dobro poučenih vlagateljev z namenom nalaganja teh sredstev v obliki tveganega kapitala v gospodarske družbe, s katerih vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu (zasebne gospodarske družbe). Vlagatelji tveganega kapitala so aktivni vlagatelji, ki ponavadi sodelujejo tudi pri upravljanju družb, v katera vlagajo svoj kapital in s tem vplivajo na donosnost svoje naložbe. Prav tako je statusno pravna ureditev DTK pogoj, da se lahko k investiranju tveganega kapitala spodbudi nekoga, ki ima razpoložljiva sredstva za investiranje tveganega kapitala in ki se zaveda tveganja takšnega investiranja, nima pa iz različnih razlogov interesa (npr. pomanjkanje znanja ali časa), da bi sam usmerjal svoje investicije. To pomeni, da bi se s pomočjo DTK določen del sredstev, ki bi se sicer investiral npr. v javne delniške družbe preusmeril v ustanavljanje novih družb ali dokapitalizacijo obstoječih družb in bi se s tem neposredno vzpodbudile nove zaposlitve, ipd.. 31 K2. Davčne olajšave ZDTK je omogočil uveljavitev davčnih olajšav, ki se nanašajo na investiranje tveganega kapitala preko DTK v MSP, ki so bile s strani Državnega zbora RS uzakonjene v okviru davčne reforme v letu 2006 (Zakon o davku na dohodek pravnih oseb – ZDDPO-2, Ur. l. št 117/2006 in Zakon o dohodnini – ZDoh-2, Ur. l. št. 117/2006). Gre za davčne olajšave v zvezi z naložbami pravnih oseb v družbe tveganega kapitala (6. odst. 25. člena ZDDPO-2), v zvezi z naložbami družbe tveganega kapitala v MSP (4. odst. 61. člena ZDDPO-2) in v zvezi z naložbami fizičnih oseb v družbo tveganega kapitala (2. odst. 96. člena ZDoh-2). V 100. členu ZDDPO-2 je opredeljeno, da bodo navedena določila ZDDPO-2 začela veljati z dnem, ko Evropska komisija odobri shemo državne pomoči (predvidoma do 01. 05. 2008). Zakonodajalec je opredelil, Evropska komisija pa je to tudi potrdila, da so davčne ugodnosti, ki jih določa zakon ZDDPO-2 državne pomoči in bo morala vsaka ustanovljena družba tveganega kapitala to dejstvo upoštevati. K3. Javna družba tveganega kapitala Javna družba tveganega kapitala je tretji neposredni vzvod s katerim bo država dodatno spodbudila trg tveganega kapitala v Sloveniji. Pri odločanju o mogočih strukturah partnerstva z zasebnim sektorjem pri zagotavljanju tveganega kapitala za MSP-je je bilo analiziranih več variant: (a)partnerstva z zasebnim sektorjem v okviru oblikovanja enotne mešane družbe tveganega kapitala tako z zasebnim kot tudi javnim kapitalom; (b)partnerstva z zasebnim sektorjem v okviru posredne podpore, tako da bi javna družba finančno podprla zasebne družbe tveganega kapitala z namenom širšega lastniškega financiranja MSP-jev (v tujini poznan sklad skladov); (c) partnerstva z zasebnim sektorjem preko skupnih vlaganj javne družbe tveganega kapitala in zasebnih družb tveganega kapitala v MSP-je. Zasebni sektor ni izkazal interesa nad združevanjem kapitala v mešani družbi, ker želijo obdržati lastno presojo projektov in upravljanje nad lastnimi sredstvi pod svojim okriljem. Zato se je varianta oblikovanja mešane javno-zasebne družbe tveganega kapitala za financiranje MSP pokazala za neprimerno. Interes zasebnega sektorja v okviru posredne podpore javne družbe tveganega kapitala (t.i. sklad skladov) je bil sicer izražen vendar pod pogojem da se pri tem država ne vmešava (vpliva) na naložbeno politiko zasebne družbe. Glede na to, da država želi spodbuditi in razviti trg naložb tveganega kapitala v začetnih razvojnih fazah MSP (semenska, zagonska faza in manj razširitveno fazo razvoja MSP v Sloveniji) se je pokazala za najprimernejšo varianta partnerstvo z zasebnim sektorjem preko skupnih vlaganj javne družbe tveganega kapitala in zasebnih družb tveganega kapitala v MSP v RS. 32 SLIKA 13: Shematski prikaz sodelovanja (partnerstva) z zasebnim sektorjem V prihodnosti obstoja možnost združevanja zasebnega kapitala v JDTK, vendar pod v naprej določenimi pogoji ali oblikovanje družbe tveganega kapitala zasebnih investitorjev v upravljanju Prvega kapitala, d.o.o.. Potencialni sponzorji oziroma zasebni soinvestitorji v prihodnosti so: institucionalni investitorji (bančne skupine, pokojninski skladi, zavarovalnice, finančni skladi, investicijske banke), zasebne družbe tveganega kapitala, skladi skladov, premožni posamezniki in druge finančne institucije, ki se osredotočajo v naložbe rizičnega kapitala v MSP v začetnih fazah razvoja podjetja. Privatni in institucionalni investitorji iz Slovenije in tujine Republika Slovenija kot investitor ZASEBNA DRUŽBA TVEGANEGA KAPITALA JAVNA DRUŽBA TVEGANEGA KAPITALA Sporazum o soinvestiranju MSP, ki bi v obliki lastniškega financiranja prejelo od 0,1-4,5 mio EUR kapitala (na leto največ 1,5 mio EUR) V prihodnosti: drugi investitorji 33 SLIKA 14: POSLOVNI MODEL JAVNE DRUŽBE TVEGANEGA KAPITALA NADZORNI SVET ZASEBNI IN INSTITUCIONALNI INVESTITORJI * (domači, tuji) PRVA JAVNA DRUŽBA TVEGANEGA KAPITALA RS D.O.O. (31 mio €) MSP-ji v RS¨ IZDAJA VREDNOSTNIH PAPRIJEV INVESTICIJSKI ODBOR ZASEBNA DRUŽBA TVEGANEGA KAPITALA ¨XY¨ V pogodbi dogovorjen delež vložka, in opredeljena razmerja med investitorji.. OSTALE OBLIKE ODKUPOV /sklad skladu, IPO…/ P O DJE TJA – IZST O PI K O RIST NIKI T K IN V ESTIT O RJI T V E G A N E G A K A PIT A L A ST R U K T U RE L AST NIŠKE G A FIN A N CIR A NJA in upravljavska družba PRVI KAPITAL d.o.o. RS-MINISTRSTVO ZA GOSP ODARSTVO-DPK SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD EVROPSKI STRUKTURNI SKLAD UPRAVLJAVSKA DRUŽBA: PRVI KAPITAL d.o.o. P O G O D B A O S K U P N I H V L A G A N J I H DRUGA JAVNA DRUŽBA TVEGANEGA KAPITALA RS D.O.O. Po 5 letih (2012 oblikovanje nove JDTKS po” revolving” sistemu iz naložb prve JDTK.in dodatnih sredstev ESRR ODKUP PODJETJA (notranii, zunanji, odplačilo, mezzanine) PROGRAMSKI SVET 34 * Naložbe zasebnih investitorjev pomenijo nalože rizičnega kapitala. Rizični kapital so naložbe lastniškega in navideznega lastniškega kapitala v podjetja, ko so ta šele v nastajanju (stopnje zbiranja sredstev, zagona in širitve), vključno z neformalno naložbo poslovnih angelov, tveganim kapitalom in alternativnimi borzami, specializiranimi za MSP, vključno s podjetji, ki se hitro razvijajo. Rizični kapital je širši pojem od tveganega kapitala in pomeni, da bo lahko JDTK sodelovala tako z zasebnimi družbami tveganega kapitala kot tudi s t.i. poslovnimi angeli (premožnimi fizičnimi osebami) ter drugimi poslovnimi subjekti po pogojih, ki jih določajo Smernice EU. Predvideva se, da se bo JDTK financirana tudi iz sredstev evropske kohezijske politike, pri čemer bo potrebno spoštovati normativne podlage, ki urejajo to področje. Shematsko je prikazano tudi sodelovanje (preko pogodbe o skupnem vlaganju) z različnimi zasebnimi družbami tveganega kapitala, ki imajo lahko različno kombinacijo investitorjev. Javna družba tveganega kapitala (JDTK) se bo po zakonsko določenem časovnem obdobju lastništva naložb likvidirala (glede na določbe 4. točka 12. člena ZDTK). Ponovna uporaba sredstev iz naložb ali sredstev, ki ostanejo po izpolnitvi vseh obveznosti iz jamstev bo namenjena kot vložek sofinanciranja za ustanovitev »Druge JDTK RS«, ki jo načrtujemo ustanoviti v letu 2012. Tudi v tem delu so dane možnosti za financiranje iz naslova sredstev evropske kohezijske politike, ob upoštevanju normativnih podlag, ki urejajo to področje. 35 SKLEP Ne glede na zadnje rezultate raziskav, glede obsega naložb iz naslova tveganega kapitala in bruto družbenim produktom, ki kažejo, da je Slovenija v evropskem kot tudi v srednjeevropskem merilu na dnu lestvice ocenjujem, da se stanje izboljšuje. Slovenija je sprejela konec leta 2006 paket novih davčnih zakonov, kjer se prvič omenjajo naložbe tveganega kapitala, ki so davčno spodbujene. Prav tako je sprejet Zakon o družbah tveganega kapitala, ki omogoča pravno organizacijski okvir za delovanje družb tveganega kapitala. V postopku ustanovitve je prva javna družba tveganega kapitala RS, ki nastaja pod okriljem Slovenskega podjetniškega sklada. Načrtuje se, da bo v javni družbi oblikovanega 36 mio EUR kapitala za spodbujanje in razvoj trga tveganega kapitala v Sloveniji. Vse več finančnih sredstev pa vlada RS namenja tudi finančnim spodbudam za raziskave in razvoj. Vse to kaže, da se Vlada RS zaveda pomena tveganega kapitala in da želi celoviteje poseči in stimulirati razvoj lastniških oblik financiranja podjetij. Slovenija bo morala usmeriti večjo pozornost tehnološkim hitro rastočim podjetjem in jim omogočiti učinkovit pretok kapitala od subjektov s finančnimi presežki k subjektom, ki takšne finančne vire najbolj potrebujejo. Eden ključnih ciljev gospodarske politike Slovenije mora biti gospodarska rast, ki ustvarja nova delovna mesta in povečuje splošno blaginjo v državi. Takšno rast je mogoče doseči z različnimi oblikami pospeševanja podjetništva, med katere prav gotovo spada tudi razvoj lastniških oblik financiranja oziroma razvoj in delovanje skladov tveganega kapitala. 36 LITERATURA: 1. Allen, Kathleen R.. 2003. Launching New Ventures An Entrepreneurial Approach. Third Edition, University of Southern California. Houghton Mifflin Company Boston, New York. 2. Hisrich, Robert D. in Michael P. Peters. 2002. Entrepreneurship. Fifth edition. Published by McGraw-Hill/ Companies, Inc.. 3. Penca, Primož. 2001. Prednosti poslovanja s podjetji, financiranimi s tveganim kapitalom. Tvegani kapital-pomoč pri podjetniških podvigih. Zbornik strokovnega srečanja: Tvegani kapital-Slovenija 2001, financiranje tehnoloških/inovacijskih podjetniških projektov. PCMG Ljubljana. 4. Smith, Richard L. in Janet Kiholm Smith. 2004. Entrepreneurial Finance. Second Edition. John Wiley & Sons, Inc. 5. Shepherd, Dean A. in Evan J. Douglas. 2003. Attracting Equity Investors. Positioning, Preparing, and Presenting the Business Plan. SAGE Publications, London, New Delhi. 6. Vadnjal, Jaka et al.. 2006. Študija o obstoju vrzeli lastniškega kapitala v Sloveniji. Naročnik: Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost. 7. Žugelj, Damjan. 2001a. Tvegani kapital, kot alternativni vir financiranja malih in srednje velikih podjetij s poudarkom na skladih tveganega kapitala. Magistrsko delo. Ekonomka fakulteta Ljubljana. VIRI: 1. COM (2006) 349. 2006. Predlog Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti: financiranje rasti MSP-dodajanje evropski vrednosti. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/com/2006/com2006_0349sl01.pdf (15. 04. 2007). 2. CRMG Ljubljana. 2006. Ponudniki tveganega kapitala v Sloveniji. 3. EVCA-European Private Equity & Venture capital Association. 2006. Annual Survey of Pan-European Private Equity & Venture capital Activity. EVCA Yearbook 2005. 4. EVCA-European Private Equity & Venture capital Association. 2004. Central and Eastern Europe Success Stories. 5. EVCA-European Private Equity & Venture capital Association. 2003a. Dostopno na:. http://www.evca.com/html/about_what.asp (12. 02. 2007). 6. European Commission. 2006. Report of the Alternative Investment Expert Group: Developing European Private Equity. 37 7. Milken Institute. 2005. Best Markets Intrepreneurial Finance. Capital Access Index Securitization in Financing Economic Activityes. 8. NVCA-National Venture Capital Association. 2004. Venture Capital benefits to the U.S. Economy. Global Insigh. Dostopno na: http://www.globalinsight.com/publicDownload/genericContent/07-2004_fullstudy.pdf (15. 03. 2007). 9. Vlada RS. 2007. Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013 in skupaj z njim Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, ki ga je Evropska Komisija z odločbo potrdila dne 27. 08. 2007 (št. CCI 2007S1161PO001). 10. Vlada RS. 2006. Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013 sprejet na Vladi RS 15.11.2007, sklep št. 31001-1/2007/13. 11. Vlada RS. 2005. Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji. Dostopno na: http://www.vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=dloVld&gr2=vlaPro (15. 04. 2007). 12. Vlada RS. 2005. Program reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji. Dostopna na: http://www.sigov.si/zmar/projekti/ostalo/lizbonska-strategija/pr-lizbona.pdf (15. 04. 2007). 13. Uradni list Evropske unije C194/2. 2006. Smernice skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja, z dne 18. 08. 2006. 14. Uradni list RS. 2006. Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2), 117/2006. 15. Uradni list RS. 2006. Zakon o dohodnini (Zdoh-2), 117/2006). 16. Uradni list RS. 2006. Zakon o davku na dodano vrednost (DDV) 117/2006. 17. Uradni list RS. 2007. Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK) 92/2007). 18. Uradni list RS. 2004. Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo 40/2004.
#gotovina #KratkoročnikreditiDolgoročnikreditiPosebnapon #1893777000013dooArkovaulica135280Idrija #Posojilaposojadenarjakreditifinančniviri #KreditzafinanciranjeosnovnihsredstevKreditje #FINANCIRANJEPODJETJAPrifinanciranjupodjetjava #KREDITIZAPODJETJAInvesticijskofinanciranjeFi #KratkoročnikreditKratkoročnikreditzodplačil #Zapodjetjainposameznikekinedobijokreditan #Edennajpomembnejšihaspektovpodjetništvajetudi #POSOJADENARJAKREDITIPOSOJILAFINANČNIVIRI #KratkoročnikreditKratkoročnikreditzodplačiln #Zavsekinedobitekreditaaliposojilanabanki #POSOJADENARJAKREDITIZAPRAVNEINREDNOZAPOSLE
