POTREBUJETE DENAR, FINANČNE VIRE ZA FINANCIRANJE IN KREDITIRANJE SVOJEGA PODJETJA TER POSLOVANJA?

Dolžniško financiranje ločimo na kratkoročno in dolgoročno. Dolgoročno dolžniško financiranje lahko podjetje pridobi z dolgoročnimi dolgovi, izdajo obveznic ali pa z zakupom. V Sloveniji je za manjša podjetja in podjetnike v praksi uporabljeno samo dolgoročni dolg in zakup, izdaja obveznic pa je značilna za večja podjetja z dobro boniteto in finančne institucije.

Kratkoročno dolžniško financiranje je možno v več oblikah, predvsem pa sem štejemo kratkoročna posojila od bank, posojila od drugih pravnih oseb in (potencialno) komercialni zapisi.

Dolžniško financiranje, predvsem dolgoročno, ima določene prednosti in pomanjkljivosti v primerjavi z lastniškim financiranjem. Prednosti so npr. naslednje:

• Plačane obresti dolgov so davčno priznani strošek in tako služijo kot davčni ščit. Zaradi plačil obresti se tako zniža davčna osnova za davek od dohodka pravnih oseb (t.j. dobička po davčnem obračunu), zaradi česar je davčna obveznost nižja; plačila dividend oz. izplačila dobička po drugi strani ne zmanjšujejo davčne osnove. Dejanski strošek dolga je tako nižji od pogodbene obrestne mere in jo lahko izračunamo kot:

pri čemer so rpd, rd in t (efektivna) obrestna mera dolga po davkih, (efektivna) pogodbena obrestna mera dolga in davčna stopnja.

• Obveznosti plačila dolga so bolj ali manj fiksne in v naprej znane, tako da niso odvisne od tekočega poslovanja podjetja. To je za podjetje prednost v primeru uspešnega poslovanja, saj lastnikom ustvarjenega dobička ni potrebno »deliti« z drugimi, ki so zagotovili kapital (dolgoročno financiranje).

• Pridobivanje dolgoročnih virov financiranja z dolgoročnimi dolgovi ima v primerjavi s pridobivanjem lastniškega kapitala tudi prednost v tem, da kapitala ni potrebno zagotoviti lastnikom in se hkrati ni potrebno odpovedati delo nadzora nad podjetjem, saj upniki v normalnih pogojih nimajo možnosti vplivanja na poslovne in druge odločitve v podjetju.

Ima pa dolgoročno dolžniško financiranje tudi določene slabosti:

• Fiksna obveznost podjetja je lahko za podjetje tudi nevarna, saj ima podjetje obveznosti do upnikov tudi v primeru slabšega poslovanja. Pri lastniškem kapitalu namreč plačila lastnikom niso pogodbeno določena in se lahko prilagajajo dobičku podjetja, obresti – po drugi strani – pa so obveznost podjetja ne glede na uspešnost poslovanja, njihovo neplačilo pa lahko vodi podjetje tudi v stečaj.

• Banke ponavadi odobritev kredita običajno pogojujejo z določenimi omejitvami poslovanja (npr. glede tveganja, nadaljnjega zadolževanja itd.), kar lahko omeji nadaljnje poslovanje podjetja in iskanje tržnih priložnosti.

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

Pri dolžniškem financiranju najprej ločujemo dolgoročno in kratkoročno dolžniško financiranje, pri čemer je ločnica običajno eno leto. Kratkoročno financiranje je predvsem namenjeno financiranju kratkoročnih naložb (odvisno od politike financiranja obratnega kapitala; več o tem v razdelku "Obratni kapital") in je lahko v obliki kratkoročnih bančnih posojil, posojila od drugih pravnih oseb in (potencialno) komercialni zapisi. V praksi podjetja predvsem uporabljajo kratkoročna bančna posojila, ki pa so lahko v obliki:

• klasičnega posojila (s fiksnim rokom vračila),

• kreditne linije (podjetje lahko v okviru dogovorjenega zneska črpa (in vrača) posojilo v določenem časovnem obdobju) in

• obnavljajočega posojila (posojilo, ki se ob izteku lahko brez posebnih postopkov avtomatično podaljša, v kolikor podjetje to želi; pogoj je seveda normalno poslovanje podjetja).

Dolgoročna oblika financiranja (dolžniški kapital) so predvsem dolgoročna bančna posojila, izdaja obveznic in zakup, pri čemer v praksi izdaj obveznic s strani nefinančnih podjetij v Sloveniji praktično ni. Dolgoročna (bančna) posojila so običajno posojila s fiksnim rokom vračila (lahko tudi po delih), pri čemer je obrestna mera lahko fiksna (npr. 5% na leto) ali pa variabilna, t.j. vezana na referenčno obrestno mero s pribitkom (npr. Euribor+2% točki). Zakup, ki je vedno vezan na npr. osnovno sredstvo, pa ima finančno gledano sicer enak učinek kot zadolžitev, čeprav podjetje ne postane lastnik (za)kupljenega osnovnega sredstva. Več o zakupu v razdelku "Zakup oz. leasing".

Vir: Dolenc, P. & Stubelj, I. 2011. Poslovne finance s praktičnimi primeri. Ljubljana.

FINANCIRANJE

A VISTA VLOGE so vloge na vpogled,ki slu

ž

ijo izvajanju pla

č

ilnega prometa

AKTIVNI POSLI so posli kreditiranja

NEVTRALNI BAN

Č

NI POSLI so posli,kjer banka posreduje posle,izvaja hrambo in se

ukvarja s trgovanjem

PASIVNI BAN

Č

NI POSLI so posli var

č

evanja prebivalstva,kjer je banka v vlogi dol

ž

nika

BILANCA je knjigovodski saldo v obliki

č

rke T

CESIJA je odstop terjatev finan

č

ni ustanovi

CASH FLOW je gotovinski tok

BONITETA je poslovna uspe

š

nost

KOMITENT je stranka banke

FINANCIRANJE je pridobivanje sredstev iz razli

č

nih virov

SAMOFINANCIRANJE je

č

e se podjetje financira iz dobi

č

ka

INVESTIRANJE je vlaganje finan

č

nih sredstev v premo

ž

enje podjetja

KREDITIRANJE je pridobivanje finan

č

nih sredstev iz tujih zunanjih virov

LEASING je kratkoro

č

ni oz.dolgoro

č

ni najem potro

š

nih dobrin ali investicijske opreme

POROK je tretja oseba,ki jam

č

i za pla

č

ilo glavnega dol

ž

nika

KONTOKORENTNI KREDIT je kredit,ki ga banka odobri na trr

DISKONTNI KREDIT je kredit,ki temelji na prodaji menice pred dospelostjo finan

č

ni

ustanovi

LIKVIDNOST je pla

č

ilna sposobnost podjetja

LOMBARD je

č

e podjetje pri najemu kredita zastavi premi

č

nine

OBRESTI so cene za izposojen denar

KREDIT je premo

ž

enjsko pravno razmerje med kreditojemalcem in kreditodajalcem

RO

Č

NOST je doba oz.

č

as za katerega jemljemo kredit

OSEBNO ZAVAROVANJE KREDITA je zavarovanje,ki temelji na izjavi pla

č

ilne volje

dol

ž

nika

STVARNO ZAVAROVANJE KREDITA je zavarovanje,ki temelji na zastavitvi nepremi

č

nin

HIPOTEKA je vpis zastavne pravice nad nepremi

č

nino

FACTORING je vi

š

ja razvojna stopnja cesijskega kredita

PROVIZIJA je nagrada za posredovanje

FINANCIRANJE

je pridobivanje finan

č

nih sredstev iz razli

č

nih virov (kredit bilance

stanja,pasiva—dobro)

FINAN

Č

NI KROGOTOK

zajema vse prilive in odlive denarja

FINAN

Č

NO PLANIRANJE

je nujno potrebno,ker planiramo kak

š

na bo pla

č

ilna mo

č

;

pravo

č

asno dobiti finan

č

na sredstva in nadzirati njihovo porabo.

Pla

č

ilna mo

č

je odvisna od:

­avansa

­gotovinske prodaje

­kreditov dobaviteljev

­lastnega kapitala

Izpla

č

ila se nana

š

ajo na:

­pla

č

e

­nove investicije

­mese

č

ne izdatke

FINAN

Č

NI KAZALCI

likvidnost je zmo

ž

nost pla

č

evanja do dolo

č

enega roka,ko zapadejo

obveznosti v pla

č

ilo.

Poznamo 2 likvidnosti:

­stati

č

no

­dinami

č

no

Poznamo 3 stopnje likvidnosti:

­gotovina

.kratkoro

č

ne terjatve

­zaloge blaga

INVESTIRANJE

je uporaba finan

č

nih sredstev (za nakup premo

ž

enja,debet bilance

stanja,aktiva­­­breme)

­v o

ž

jem pomenu pomeni pridobivanje oz.nakupovanje stalnih sredstev

­v

š

ir

š

em pomenu pomeni vsakr

š

na uporaba finan

č

nih sredstev

VRSTE INVESTICIJ:

­nove

*prvotne

*raz

š

iritvene

*zaradi racionalizacije

­nadomestne

VRSTE FINANCIRANJA:

­LASTNO (fizi

č

ne in pravne osebe dajo podjetju na razpolago svoj kapital;uporaba lastnega

kapitala)

­TUJE (pridobivanje tujega kapitala)

­ZUNANJE (pridobivanje kapitala zunaj podjetja,ki lahko poteka:

*z denarnimi vlo

ž

ki

*z najemom kredita­kreditiranje)

­NOTRANJE (kapital izvira iz poslovanja kredita,ki je mo

ž

no:

*iz ustvarjenega dobi

č

ka­samofinanciranje

*s spremembo namembnosti sredstev

*iz sredstev,ki jih podjetje najprej ni nameravalo porabiti)

VRSTE TRGOV:

­DENARNI (kratkoro

č

ne nalo

ž

be,do 1.leta,obi

č

ajne oblike var

č

evanja)

­TRG KAPITALA (dolgoro

č

ne nalo

ž

be,trajne nalo

ž

be,nad 1.letom)

­SIVO PODRO

Č

JE (med 3 in 5 let)

­PRIMARNI (trg,kjer se prvi

č

izdajo VP)

­SEKUNDARNI (trg,kjer poteka trgovina VP)

POJEM KREDIT

:je pravno razmerje med kreditojemalcem(dol

ž

nik) in kreditodajalcem

(upnik)za ceno obresti.

Kreditna pogodba:

­je soglasna,sporazumna izjava volje med pogodbenima partnerjema;

­ureja kreditna razmerja

­adhezijska pogodba

OBNAVLJAJO

Č

E KREDITIRANJE pomeni,da ima podjetje odobren znesek kredita,s

katerim lahko razpolaga in sicer ne glede na to,ali bo del kredita odpla

č

al—vedno znova se

lahko zadol

ž

ujemo.

ENKRATNO KREDITIRANJE pomeni,da se podjetje ne more ponovno zadol

ž

iti za vrnjene

zneske.

Razlika kredit­­­posojilo

Kredit je obnavljajo

č

,posojilo je enkratno

ZAVAROVANJE KREDITA:

­OSEBNO (zavarovan samo z izjavo pla

č

ilne volje in s pla

č

ilno sposobnostjo posojilojemalca

oz.tretjih oseb;poro

š

tvo ali aval—avalni kredit)

­STVARNO (posojilodajalec sprejme kot zavarovanje zastavno pravico na nepremi

č

ninah)

­IZRO

Č

ITEV STVARI (posojilojemalec izro

č

i premi

č

nine posojilodajalcu v zaupni

š

ko

opravljanje,kar pomeni,da jih lahko

š

e uporablja)

­PRIDR

Ž

EK LASTNINSKE PRAVICE (prodana stvar na kredit ostane last prodajalce,dokler

dol

ž

nik ne odpla

č

a kredita v celoti)

STRO

Š

KI KREDITA:

­bruto in neto obrestna mera

­debetne obresti

­provizije (odobritvena,razpolagalna,kreditna,od prometa)

­pristojbine (za re

ž

ijske stro

š

ke)

­stro

š

ki pri blagovnih kreditih dobaviteljev

od

č

esa je odvisna obrestna mera?

­bonitete dol

ž

nika

­ponujenega zavarovanja in vrednosti

­vi

š

ine in

č

asa kreditiranja

HIPOTEKARNI

­zavarovanje temelji na zastavitvi nepremi

č

nin (zemlji

šč

a,zgradbe)

HIPOTEKA

=je vpis zastavne pravice v zemlji

š

ko knjigo;je javna

­je gotovinski in efektivni

­je enkratni

­dolgoro

č

ni (ker se odpla

č

uje ve

č

kot 1 leto)

­namenjen investicijam v o

ž

jem pomenu in gradbenim zemlji

šč

em

kako poteka vra

č

ilo?

­enkratni znesek

­na obroke

­anuiteta (po dogovorjenih terminih pla

č

ujemo enake zneske)

kaj se zgodi

č

e posojilojemalec ne odpla

č

a dolga?

­zemlji

šč

e gre na dra

ž

bo

GOSPODARSKI POMEN:

­zemlji

šč

a imajo realno vrednost (vrednost nara

šč

a)

­zemlji

š

ka knjiga je javna listina v katero lahko vsak pogleda

vi

š

ina kredita:

­50­70% prometne vrednosti nepremi

č

nine

kak

š

ne nepremi

č

nine se lahko zastavijo?

­stavbe

­gradbena in kmetijska zemlji

šč

a

POTEK:

­najprej ocenimo vrednost zemlji

šč

a z zgradbo

­nato dolo

č

imo najvi

š

jo mejo za kredit

­nato se hipoteka vpi

š

e v zemlji

š

ko knjigo (list C)

stro

š

ki:

­obresti

­pristojbine

LEASING

­je srednjero

č

ni oz.dolgoro

č

ni zakup (najem) investicijske opreme (18 mesecev),ki ga

omogo

č

a lizing podjetje.To podjetje na

ž

eljo bodo

č

ega najemnika pridobi investicijsko

dobrino (strojno opremo,transportno sredstvo) pri proizvajalcu oz.trgovcu.Nato pa to

investicijsko sredstvo izro

č

i najemniku v zakup oz najem.

­lizing omogo

č

a dolgoro

č

ni najem,zakup trajnih potro

š

nih dobrin (osebni avto,TV)

­ni kreditna ustanova

REFINANCIRANJE

=pridobivanje finan

č

nih sredstev lizing podjetja od kreditne ustanove

sale and lease back

=podjetje kupi investicijsko opremo in jo

š

ele nato

ž

eli financirati s

pomo

č

jo lizinga,zato jo proda lizing podjetju in jo nato spet najame

gospodarski pomen:

­najve

č

jo korist ima prodajalec,ker ima na razpolago dodaten vir za financiranje

prodaje,zmanj

š

a se mu trajanje,manj

š

i so stro

š

ki financiranja,zmanj

š

ajo se

š

tevilna upravno

prodajna opravila

PREDNOST LIZING FINANCIRANJA ZA UPORABNIKA:

­bolj

š

a likvidnost podjetja (lahko se najame kredit)

­najemnine so obra

č

unane kot stro

š

ek in ni obdav

č

ena

­najemnina je vedno enaka

­po izteku pogodbe ima najemnik mo

ž

nost ali pogodbo podalj

š

ati ali se na isti na

č

in oskrbeti z

mo

č

nej

š

imi osnovnimi sredstvi

­za prodajalca je prednost v plasmaju svojih proizvodov

STRO

Š

KI:

­obresti

­upravna re

ž

ija

­premija za tveganje

­najemnina

MENI

Č

NI ALI DISKONTNI

­namenjen financiranju prodaje blaga v trgovini in industriji

­je efektivni,ker dobimo denar

­posojilojemalec izro

č

i banki menico,ki jo ima v posesti pred dospelostjo.Ta odobri meni

č

no

vsoto­zmanj

š

ano za obresti,provizijo in pristojbine­na posojilojemal

č

ev ra

č

un

POTEK

­PRAVICA POSOJILOJEMALCA (banka mu odobri okvirno vrednost kredita.Do te

vrednosti posojilojemalec indosira oz.izro

č

i posojilojemalcu menice v diskont.Ko menice

dospejo v pla

č

ilo jih trasat (pozvanec) pravilno poravna,lahko posojilojemalec indosira v

diskont nadaljnje menice do odobrene okvirne vrednosti kredita)

­OBVEZNOST TRASATA (pogosto kontrolirajo ali razli

č

ni posojilojemalci ne izro

č

ajo

preve

č

menic,ki jih naj poravna oz.akceptira isti trasat.banke si pridr

ž

ujejo pravico zavrniti

diskont menic,

č

e bi bile prekora

č

ene obveznosti trasata)

ZAHTEVE GLEDE MENIC:

­blagovna menica (mogo

č

e jo je izdati oz.trasirati le na podlagi dejanske dobave blaga.

*

č

e je pozvanec kupil blago,ga bo predelanega ali nepredelanega prodal in tako pridobil

sredstva za pla

č

ilo meni

č

ne vsote ob dospelosti

*

č

e menica ni pokrita z nakupom in prodajo blaga,obstoji nevarnost,da so podjetja izdajala

menice le za to,da bi jih diskontirala in na ta na

č

in premostila finan

č

ne te

ž

ave—

meni

č

ni

finan

č

ni mosti

č

ek)

­dva dobra podpisa (menica mora imeti vsaj 2 dobra podpisa,kar pomeni,da morata biti na njej

podpisana najmanj 2 pla

č

ilno voljna in pla

č

ilno spodobna podpisnika)

­roki dospelosti (zakonsko dolo

č

eni.Za menice z rokom dospelosti do 3 mesecev upo

š

tevamo

obi

č

ajne obrestne mere,menice do dospelosti 6 mesecev pa diskontiramo po vi

š

ji obrestni

meri)

­formalna pravilnost (menice morejo biti sestavljene natan

č

no po dolo

č

ilih meni

č

nega zakona

in tudi taksirane,

č

e je to predpisano)

STRO

Š

KI:

­diskontne obresti

­diskontna provizija

­Inkaso provizija

č

e menica ob dospelosti ni pla

č

ana povrne kredit TRASANT (posojilojemalec)

pomen diskontiranja menic za banko

je oblikovanje likvidnostne rezerve (reeskont menic

centralni banki­ponovni nakup s strani banke SLO)

gospodarski pomen menice:

­kreditiranje

­zavarovanje

­financiranje

LOMBARDNI

efektivni (ker nam banka da kredit)

­kratkoro

č

no posojilo,ki je zavarovano s premi

č

ninami in VP (zastavljamo do 1 leta)

­odobren je na poseben na

č

in

č

e se vrednost stvari zmanj

š

a lahko banka zahteva:

*dodatno var

šč

ino

*vra

č

ilo dela kredita

­vra

č

ilo kredita zagotavljajo prilivi od prodaje blaga

VRSTE:

lombard VP

(najpomembnej

š

i,ker lahko VP enostavno ovrednotimo,dolo

č

imo jim vrednost

—prodaja na borzi. Vrednost za obveznice=dr

ž

ava jam

č

i z sredstvi iz dr

ž

avne blagajne­

prora

č

un 70­90%, vrednost za delnice 50­70%)

blagovni lombard

(najte

ž

ji,ker lahko ima blago rok trajanja,previdno ga moramo hraniti,

vrednost in cene se spreminjajo;zastavljamo kurantno blago,ki se prodaja na borzi,vrednost

lombarda 40­70%)

lombard plemenitih kovin

(zlato 90%)

posojilojemalec banki izro

č

i blago:

­fizi

č

no (dejansko izro

č

imo VP,delnice)

­simboli

č

no (izro

č

imo le skladi

šč

ni list­da blago skladi

šč

imo v javnem skladi

šč

u)

banka zara

č

unava=STRO

Š

KI:

­debetne obresti

­pristojbine

GOSPODARSKI POMEN:

­namenjen je za financiranje nakupa blaga

#KreditzgarancijoSlovenskegapodjetniškegasklad #ABANKAVIPAddKratkoronikreditBANKACELJEd #Posojadenarjakreditiposojilabankabančniv #posojilo #KreditiranjeinFINANCIRANJEMAJHNIHINSREDNJEVE #KREDITIVDOMAČIVALUTINOMINALNAOBRESTNAMERA #posoja #posojadenarja #Posojadenarjaposojilakreditifinančniviriz #hitrikredit #Podjetjakiiščetekreditaliposojiloinganed #DolgoročnikreditiEvropskeinvesticijskebankeSr #POOSJILADENARJAPOSOJADENARJAKREDITIFINANČN #ObveznostidodobaviteljevPlačiloobveznostizz #ALIBANKEUPRAVLJAJOSVOJEPOSLANSTVOPOSOJILAK #NLBbanka #KREDITIINKREDITIRANJETERPOSOJILAZAMIKROINM #POSOJILADENARJAZAPRAVNEOSEBEINPODJETJAPLAČ #FINANCIRANJEINKREDITIRANJEPODJETJAPOSOJADENA #AbankaBankaKoperDeželnaBankaGorenjskabanka #Posojadenarjaposojilakreditizapravneinfiz #Finančnivirizaslovenskamikroinmalapodjetja #Kreditizafinanciranjeobratnihsredstev #FINANČNIVIRINAMENJENIZARASTINRAZVOJPODJETJA #Posojadenarjakreditifinančniviriposojila #UGODNIKREDITIZAPODJETJAEmailGarancijesklada #FinannaustanovaImeposojilainpovezavadoopis #Imaterednoindobroposlovanjeterustreznozavar #Subvencijezazagoninovativnihpodjetij