Bo bančni boj za zdrava podjetja res odpravil kreditni krč? Kreditiranje in financiranje malih podje

Napovedi 2016: kreditiranje podjetij glas gospodarstva, februar 2016 21 Bo bančni boj za zdrava podjetja res odpravil kreditni krč? Banke pričakujejo, da se bo trend rasti posojil podjetjem letos nadaljeval. »Strah pred kreditnim krčem je odveč«, pravijo v Gorenjski banki. Nina Oštrbenk Uspešna podjetja se razdolžujejo prostovoljno, k čemur jih spodbuja tudi nižja investicijska aktivnost v slovenskem gospodarstvu, druga podjetja pa se razdolžujejo iz lastnih rezerv, razloge za 1,1 milijarde evrov zmanjšan obseg posojil podjetjem pojasnujejo v Hypo Alpe-Adria-Bank. V Gorenjski banki dodajajo, da se obseg posojil zmanjšuje predvsem na podlagi dezinvestiranja in prodaje premoženja podjetij v težavah in insolvenčnih postopkih. V NKBM pa pojasnjujejo, da je v nekaterih primerih banka tista, ki predlaga podjetjem, da naj zaradi prezadolžitve sprejmejo določene ukrepe. Najpomembnejši je denarni tok Potem ko so v večini bank lani zaznali le manjšo rast posojil podjetjem, pričakujejo, da bo letos kreditiranja več. V Gorenjski banki na težave podjetij zaradi pogojev financiranja odgovarjajo, da se med bankami odvija boj za financiranje zdravih podjetij in dobrih projektov, »zato je strah pred kreditnim krčem odveč.« V Hypu pa dodajajo, da je najpomembnejši pogoj za posojilo zadosten in kakovosten ter stalen denarni tok podjetja. Obseg posojil se zmanjšuje predvsem na podlagi dezinvestiranja in prodaje premoženja podjetij v težavah in insolvenčnih postopkih. Za 1,1 milijarde evrov oziroma za petino (brez upoštevanja prenosov na slabo banko) se je v prvih treh četrtletjih leta 2015 zmanjšal obseg posojil podjetjem, ki se razdolžujejo tudi v tujini. Slovenske obresti so sicer še vedno višje kot v evroobmočju (za 1,7-odstotne točke), vendar so lani precej upadle. Novembra je obrestna mera na okvirna posojila znašala 3,7 odstotka, kar je 1,3-odstotne točke manj kot leto pred tem. Pri posojilih nad milijon evrov je obrestna mera padla pod tri odstotke, kar je najnižje v zadnjih nekaj letih. Pri nas so v primerjavi z evroobmočjem slabše tudi obrestne mere na vezane vloge podjetij do enega leta. Te so znašale le 0,08 odstotka, kar je trikrat manj kot v evroobmočju (0,21), a depoziti podjetij kljub temu še vedno rastejo. V jesenski anketi Analitske skupine SKEP GZS je okoli tretjina podjetij navedla, da ima težave zaradi pogojev financiranja, skoraj polovica vseh družb pa je za letos napovedala porast investicij. Pripravila: Analitska skupina SKEP GZS Vezanih vlog ne potrebujejo Obrestne mere pri bankah v Sloveniji so lani precej padle. »Padec obrestnih mer je posledica cenejšega zadolževanja, presežka likvidnosti in konkurenčnega boja bank,« pravijo v Gorenjski banki. Dodajajo, da je na drugi strani razlog za nižje obrestne mere na vezane vloge v primerjavi z evroobmočjem dovolj presežnih likvidnih sredstev, zato banke »dodatnih vezanih vlog ne potrebujejo tako nujno oziroma zanje niso pripravljene veliko plačevati.« gg Situla V Situli otvoritev nakupovalnega centra načrtujejo še letos PROMO cijo, kavarno, lekarno, športno trgovino ali trgovino z oblačili ter različne storitvene dejavnosti, kot so na primer pošta, banka, fitnes, čistilni servis ipd. Osredotočeni smo na to, da zagotovimo ponudbo po kateri je največ povpraševanja in s tem razlogom smo se povezali s strokovnjaki s tega področja, BTC property managementom, ki nam pomagajo pri trženju prostorov. Odprtje nakupovalnega centra načrtujemo s koncem letošnjega leta. Koliko prostora ste namenili nakupovalnemu centru? Situla je trenutno edini večji objekt mešane rabe v Ljubljani. Nakupovalnemu centru smo namenili del nizkega in celotno visoko pritličje Situle, ki se razteza po vsej dolžini stavbe vzdolž Vilharjeve ceste in obsega več kot 5000 m², oziroma skupno do 29 enot različnih velikosti. Poleg nakupovalnega centra imamo v Situli v prvem in delno v drugem nadstropju tudi več kot 6000 m² prostorov, namenjenih sodobnim Investitor projekta je družba Tridana, d. o. o., njen direktor Žiga Pfeifer pa nam je odgovoril na nekaj kratkih vprašanj v zvezi s projektom. V letu 2015 ste bili izjemno uspešni s podajo stanovanj, koliko jih je še na voljo? Res je, leto 2015 je bilo za nas izjemno uspešno. Prodali smo nekaj manj kot 200 stanovanj od skupno 226. Na voljo je le še 10 % enot, a povpraševanje ne upada, zato pričakujemo, da bodo tudi ta stanovanja prodana v kratkem. Kakšni so vaši načrti letos? Situla in s tem tudi Vilharjeva cesta, bo z vsemi vseljenimi stanovanji pridobila več kot 500 novih prebivalcev, zato bomo naše aktivnosti usmerili predvsem v otvoritev nakupovalnega centra. Ponudba v bližnji okolici je zelo okrnjena in na podlagi opravljenih raziskav med prebivalci v neposredni okolici, teh je okrog 15.000, najbolj pogre- šajo dobo založen supermarket, restavrapisarnam. Vsi prostori so v 3. podaljšani gradbeni fazi, z dokončanim obodom in vsemi instalacijskimi priključki in jih je mož- no urediti popolnoma po željah najemnika. Kako se Situla razlikuje od trenutne ponudbe na trgu? Situla ima kar nekaj prednosti, glavne so tehnična dovršenost stavbe, celovita stanovanjska, poslovna in storitvena ponudba pod eno streho, lokacija objekta ter dejstvo, da se objekt izjemno hitro polni. Situla je bila zasnovana z mislijo na sodobnega uporabnika in omogoča visoko kakovost ter udobje bivanja, s svojo storitveno ponudbo pa bo stanovalcem, poslovnim uporabnikom in vsem obiskovalcem omogočila da svoje vsakodnevne opravke opravijo enostavno, hitro in na enem mestu. Veliko prednost predstavljajo tudi dobre prometne povezave, urejena javna parkirna garaža v kletnih etažah Situle z več kot 170 parkirišči ter umestitev objekta v bližino centra mesta. TRIDANA svetovanje in investiranje, d. o.,o. Tel: 080 50 06, +386 8 20 56 224 WWW: www.situla.eu V stanovanjsko-poslovnem kompleksu Situla so lani prodali večino, skoraj 200 stanovanj. Slaba tretjina jih je že vseljenih, večji del selitev pa pričakujejo v prvi polovici letošnjega leta. Vilharjeva cesta bo tako dobila več kot 500 novih stanovalcev. Foto: Depositphotos Potem ko so v večini bank lani zaznali le manjšo rast posojil podjetjem, pričakujejo, da bo letos kreditiranja več. Za 1/5 dražja cena revolving posojil v Sloveniji, 100 % dražja velika posojila nov. 2011 nov. 2015 6 4 2 Vir: Banka Slovenije; obdelava: SKEP GZS velika posojila majhna posojila okvirna posojila Obrestne mere navzdol, a nad tistimi v evroobmočju PASTI