Podjetniki s strastjo, idejami in brez podpore bank? Kako do kredita in posojila, ko ga banka ne odo

Podjetniki s strastjo, idejami in brez podpore bank?

Univerzitetni inkubator Primorske je minuli petek v sodelovanju z D.I.F.F. d.o.o. organiziral zanimivo okroglo mizo o trenutni situaciji trgovine na drobno ter potencialih za njeno oživitev v naši regiji. O svojih izkušnjah so spregovorili uspešni predstavniki iz lokalnega okolja, kot so Irena Fonda, Fonda.si d.o.o., Sandi Ljutič, Sandiline d.o.o., Matjaž Babič, Vina MonteMoro ter Tine Slabe in Tomaž Bertok kot predstavnika pobudnika D.I.F.F. d.o.o. Kot so večkrat omenili, brez strasti do ustvarjanja ni prodaje in uspeha, vendar kljub zagnanosti tudi uspešni posamezniki v podjetništvu le stežka pridejo do obratnih sredstev pri finančnih institucijah.

V istem tednu je Boštjan Vasle z Urada za makroekonomske analize v Kopru spregovoril o črnem scenariju, ki nas čaka naslednje leto. Edini pozitivni kazalec je izvoz, ki bi ga lahko spodbudili nekateri podjetniki, ki so bolj globalno usmerjeni, a kot že predhodno omenjeno, pogosto kljub dobrim poslovnim idejam naletijo na gluha ušesa bank in drugih inštitucij.

Dogodek se je odvil pod okriljem EU projekta Reinpo Retail, ki je delno financiran iz programa MED. Osnovni namen projekta je oživljanje trgovine na drobno v Mediteranski regiji. Petkova diskusija med drugim predstavlja izhodišča za odkrivanje še neizkoriščenih priložnosti v Mediteranski regiji.

Tine Slabe, diplomirani ekonomist in profesionalni windsurfer, je uvodoma dejal: "Brez strasti ni mogoče ničesar narediti, bodisi v športu bodisi v poslu. Pričeli smo posel z lesenimi očali, ki postajajo nek trend v svetu, kar smo opazili tudi na sejmu v Parizu."

Čez vikend se je v koprski taverni odvil tudi sejemRE-PASSION, katerega namen je spodbuditi ustvarjalce oziroma ljudi z inovativnimi idejami, da širši javnosti pokažejo svoje kreativne, domiselne, kvalitetne izdelke, in jim pomagati pri trženju tako na našem območju kot tudi širše, na območju Mediterana.

Izdelke skušajo povezati z znanimi športniki in jih s tem narediti bolj prepoznavne. Za zdaj imajo le enega zaposlenega, vendar gojijo ambiciozne načrte in iščejo investitorja iz Italije. Kot je kasneje omenil, imajo čez italijansko mejo za taka začetniška podjetja sklade tveganega kapitala, medtem ko pri nas le stežka pridejo do virov financiranja. Podjetniki so govorili predvsem o pomenu brandiranja in lokalizacije izdelka, kar je zelo pomembno na globalnem tržišču.

Irena Fonda je razložila, da so na italijanskem tržišču uveljavili lastno ribogojnico predvsem s kvaliteto in geografskim poreklom iz Istre. Težave imajo predvsem pri stikih s finančnimi institucijami, saj se velikokrat zdi, kot da ne razumejo posla. Povedala je: "Za ribjo hrano porabimo tudi do 4.000 evrov dnevno, vendar imamo veliko zalog, saj večja riba tudi več stane. Tega očitno nekateri ne razumejo in gledajo samo bilanco, kjer je zavedeno večje število zalog! Potrebujemo pa obratni kapital za uspešno poslovanje."

Sandi Ljutič iz podjetja Sandiline, ki je opremilo slovenske olimpijce na Olimpijadi v Londonu, je povedal, da je imel na samem začetku velike težave pri financiranju posla, ki je dobesedno zrasel v koprski garaži. Ljutič je med drugim dejal: "Financiral me je kapitan dolge plovbe, ki je verjel vame in v moje ideje, tako da mi je prinesel 200.000 nemških mark v vreči!" Podpore ni pridobil ne od bank ne od finančnih ištitucij, niti poslovni angeli mu niso pomagali. Sedaj svojo profesionalno športno opremo, ki jo koristijo tudi rekreativci, prodaja po celem svetu; v Francijo, Skandinavijo, na Japonsko, v ZDA. Vsekakor so bolj izvozno usmerjeni. Sprva so imeli 20 zaposlenih, sedaj, ko so preselili del proizvodnje, pa le 12 zaposlenih v Bertokih.

Potrebne so reforme, inovativnost in investicije

Izvozno naravnano podjetništvo bi bilo lahko eden izmed tistih dejavnikov, ki bi pomagal ne le ustvariti višji BDP v Sloveniji, ampak bi nas lahko celo potegnil iz krize. Ker pa kreditni krč pri bankah ne pojenja, smo se znašli v začaranem krogu. Si slovenske banke žagajo vejo?

Slovenija je imela drugi največji padec ekonomske aktivnosti v Evropski uniji, takoj za Grčijo.

"Že dolgo postaja jasno, da za padec gospodarske aktivnosti, pa tudi za slabe poslovne rezulate in vse večjo nezaposlenost niso krivi dejavniki, ki prihajajo iz mednarodnega okolja, temveč so posledica problemov, ki so rasli pri nas v Sloveniji. Že dolgo časa smo se zavedali, da nam pada konkurenčnost, da nas prehitevajo druge države v Evropski Uniji, poleg tega se naše prebivalstvo stara. Vendar mi se na spremenjene razmere v Sloveniji ne odzivamo. Te slabe izhodiščne razmere slabijo tudi obete za prihodnost. Potrebni so ukrepi, ki bi spodbudili večjo inovativnost, konkurenčnost in posledično večji izvoz. Po drugi strani se prebivalstvo stara, temu je potrebno prilagoditi tako pokojninski kot zdravstveni sistem," nam je povedal Vasle ob robu srečanja primorskih gospodarstvenikov v Kopru pretekli teden.

#DOLŽNIŠKIVIRIFINANCIRANJARAZVOJAINRASTIPODJE #ReferenčnaobrestnameraDepozitiDolgoročnidepoz #KreditiizPosojilnegaskladazamalainsrednjev #KreditiinposojilaNedobitenabankikreditaP #KREDITIZAPRAVNEOSEBEPodjetjadelujejovvedno #STANDARDNEOBLIKEFINANCIRANJANatisniShareon #POSOJADENARJAPOSOJILAZAPODJETJAKINEDOBIJO #Alivašeposlovanjestagnirazaradipomanjkanjaf #Posojilaposojadenarjainkreditiposojilazap #krediti